Film Ohcet (v izvirniku Svadba) režiserja Igorja Šeregija ni le rešil sivih zimskih dni, temveč je postal absolutni regionalni kino fenomen. Zgodba nas popelje v življenje znanega hrvaškega podjetnika Miljenka, ki ga igra odlični Rene Bitorajac. Njegov 50. rojstni dan se začne katastrofalno, saj izve, da je tik pred bankrotom. Medtem ko ga družina preseneti s torto in tamburaši, zazvoni telefon. Kliče hči Ana iz Londona in mu z navdušenjem sporoči, da je noseča. Kdo je oče? Sin uglednega srbskega ministra, ki ga igra Dragan Bjelogrlić.
Šok se po družini razširi kot potresni val – babica skoraj omedli, Miljenko tone v obup, njegov hladnokrvni poslovni svetovalec Budimir pa v tej »srbsko-hrvaški tragediji« zavoha edinstveno priložnost, da prek novih sorodstvenih vezi reši podjetje. Pa čeprav za ceno mednarodnega incidenta.
Duhoviti balkanski stereotipi
Film blesti v situacijski komiki in duhovitem krmarjenju med balkanskimi stereotipi. Odnos med družinama ves čas niha med toplo družinsko pripovedjo in popolnim kaosom. Kljub kulturnim in političnim razlikam pa očeta mladoporočencev hitro najdeta skupno točko – oba imata sladkorno bolezen. Dvorane tako pokajo od smeha ob prizorih, ko se Bitorajac in Bjelogrlić pred strogima ženama in zdravniki tihotapita po kotičkih, da bi pojedla še kakšen bonbon.
Pravi kaos nastane pri usklajevanju poročnih običajev. Vidimo lahko neuspešne poskuse tradicionalnega srbskega »streljanja jabolka« z dvorišča, vrhunec absurda pa je dekliščina, na kateri se obe babici (legendi Vesna Trivalić in Jelisaveta Seka Sablić) popolnoma sprostita in pozabita na svoja leta. Srbski portal Mondo.rs izpostavlja, da film duhovito obravnava balkanske stereotipe, a to počne na simpatičen način, ki »ni žaljiv za nobeno stran«. Režiser Igor Šeregi je v nedavnem intervjuju za hrvaško Novo TV povedal, da je bil pripravljen na ostre nacionalistične kritike, a so bile te presenetljivo mile.
Še največ pritožb zaradi stereotipov je med hrvaškimi gledalci, ki negodujejo, zakaj hrvaška družina v filmu ni prikazana tako »uglajeno« in kulturno kot srbska. Film namreč malo obrne klasičen stereotip, po katerem se imajo Hrvati za »fino gospodo«, Srbi pa naj bi bili bolj »surovi« – v filmu je ta dinamika pogosto obrnjena ali pa vsaj izenačena v kaosu, kar je zmotilo nekatere bolj konservativne gledalce. Srbski portal Nova.rs denimo ugotavlja, da se film zanaša na »situacijske fore in provokativne domislice«, ki pa ne žalijo bistva nobenega od narodov.
Ogorčeni duhovniki
Največji medijski vihar okoli tega, da je film žaljiv, ni nastal zaradi Hrvatov ali Srbov, temveč cerkvenih krogov. Hrvaški Večernji list je poročal, da so nekateri duhovniki, na primer frančiškani v Mostarju in župnija v Novem Travniku v BiH, film ostro obsodili in vernike pozvali k bojkotu. Očitajo mu, da žali vernike in vulgarno omenja Boga, da je bogokleten, ker se iz verskih običajev norčuje na prostaški način, saj je v filmu precej kletvic. Poleg tega mu očitajo, da ustvarja napačno in žaljivo sliko o tako katoliških kot pravoslavnih duhovnikih, ki se prav tako pojavijo v filmu.
Če potegnemo črto: film Hrvatov in Srbov kot narodov ne žali, ampak se norčuje iz njihovih ekstremov, medsebojnih predsodkov in kleronacionalizma. Je pa s svojim provokativnim in prostaškim humorjem močno stopil na žulj Cerkvi in tistim, ki ne prenesejo kletvic in črnega humorja na račun vere in tradicije.
Tudi številke iz regije potrjujejo, da gre za res velik hit: na Hrvaškem si je film ogledalo že rekordnih 374.000 gledalcev, v drugih državah nekdanje Jugoslavije pa je številka nedavno presegla 700.000 prodanih vstopnic, kar pomeni, da je Ohcet zlahka prebila magično mejo milijon gledalcev. Tudi v Sloveniji dvorane ostajajo polne, film pa je na dobri poti, da postane najbolj gledan film na naših tleh letos.
Da so ustvarili nekaj posebnega, so vedeli že na snemanju. Rene Bitorajac je uspeh napovedal že pred meseci: »Običajno mora nekaj najprej postati uspešnica, da ga lahko tako imenujemo, jaz pa tokrat napovedujem hit, še preden bo to uradno postal. Če se motim, si obrijem brke! Mi smo se med snemanjem noro zabavali, zdaj je na vrsti publika.« Brkov mu, sodeč po razprodanih dvoranah pri nas in v regiji, zagotovo ne bo treba obriti. Če sodimo po vrstah pred slovenskimi blagajnami, je Ohcet natanko tisto zdravilo proti črnogledosti, ki smo ga vsi skupaj potrebovali.
Režiser in scenarist Igor Šeregi je ob rekordnih številkah dejal, da ga je odziv občinstva »izjemno razveselil« in da upa, da bodo takšne številke spodbudile nastanek novih domačih komedij. Je pa že napovedal, da je dobil zeleno luč za nadaljevanje filma, katerega začetek snemanja je napovedan za pomlad 2027.
