Svet filmske umetnosti in televizijske komedije je izgubil eno svojih najbolj prefinjenih ustvarjalk. V 71. letu starosti se je poslovila kanadska igralka Catherine O’Hara, katere kariera je služila kot most med zlato dobo komedije in sodobnim fenomenom »prestižne« televizije. Novico o njeni smrti, katere vzrok za zdaj ostaja neznan, je prvi sporočil portal TMZ, novica pa je hitro preplavila družbena omrežja, sledil je val poklonov igralki iz celotne filmske industrije.
O’Harova ni bila zgolj igralka, bila je simbol ekscentričnosti. Čeprav jo svetovna javnost najbolje pozna po vlogi Kate McCallister, zaskrbljene, odločne matere v božični klasiki Sam doma (Home Alone), je bil njen umetniški domet precej širši od hollywoodskega »mainstreama«.
Od Toronta do prestola komedije
Njeni začetki segajo v Toronto, kjer je kot šesta od sedmih otrok v veliki katoliški družini razvijala dar za opazovanje človeških muh. Svojo pot je začela v improvizacijskem gledališču The Second City, kjer je ob boku imen, kot so John Candy, Eugene Levy in Martin Short, soustvarjala kultno serijo SCTV Network 90. Že takrat je pokazala, da njena moč ni samo v igri, temveč tudi v pisanju. Leta 1982 je za svoj prispevek k scenariju prejela nagrado emmy.
Sodelovanje s Timom Burtonom v filmu Beetlejuice (1988) ji je prineslo status ikone gotske komedije. Na snemanju pa je spoznala tudi svojo življenjsko ljubezen, scenografa Boja Welcha. Par se je poročil leta 1992 in si ustvaril družino s sinovoma Matthewom in Lukom.
Pozna renesansa z Moiro Rose
Če je film Sam doma zabetoniral njeno mesto v pop kulturi, je serija Schitt's Creek poskrbela za eno najbolj impresivnih drugih dejanj v zgodovini televizije. Kot Moira Rose, padla bogatašinja z nerazumljivim naglasom in garderobo, polno lasulj, je O’Harova ustvarila lik, ki je postal simbol upora proti banalnosti. Za vlogo je leta 2020 prejela emmyja za najboljšo igralko, s čimer je kronala svojo vrnitev na sam vrh.
Njeno zadnje delo je bila vloga v seriji The Studio ob Sethu Rogenu, za katero je prav tako prejela nominacijo za emmyja, kar dokazuje, da je njena kreativna iskra svetila s polno močjo vse do konca.
V enem svojih zadnjih javnih nastopov na letališču v Los Angelesu februarja lani, ko so jo vprašali, po kateri vlogi bi si želela, da se je ljudje spominjajo, se je samo značilno nasmehnila. Za Catherine O’Hara odgovor ni bil potreben – njena zapuščina je mozaik likov, ki so nas učili, da je v bizarnosti mogoče najti največjo človečnost.
