Minuli petek je na pretočni platformi HBO izšel prvi del šestdelne britanske serije z naslovom Half Man (kar bi lahko prevedli kot Napol moški), pod katero se podpisuje z emmyjem nagrajeni Richard Gadd. Poleg scenarija in režije nastopi tudi v eni izmed glavnih vlog. Zgodba se loteva danes zelo aktualne teme, zlasti med mladimi, saj raziskuje, kaj pomeni biti moški, pri čemer se dotika danes pogostega izraza – tako imenovane toksične moškosti. Če je prejšnja serija Baby Reindeer temeljila na resnični izkušnji Richarda Gadda z njegovo zalezovalko, je serija Half Man popolna fikcija, čeprav nič manj avtentična. V njej stopi Gadd na drugo, temno stran; tokrat ni več žrtev, temveč mučitelj.
Težave z ranljivostjo
Prva epizoda (najverjetneje pa tudi preostanek serije Half Man) ni prijetna za gledanje, pravijo kritiki, a to zato, ker problematika nasilne moškosti ni zavita v udoben celofan, temveč je dinamika med glavnima junakoma surova in neprizanesljiva. V središču zgodbe sta polbrata Ruben (ki ga igra Gadd) in Niall (upodobi ga igralec Jamie Bell). Njun odnos, vse od najstniških let naprej, je vse prej kot zdrav. Njuno razmerje je prežeto z nasiljem, manipulacijo in strahom, a tudi z nenavadno, skoraj bolečo navezanostjo.
Od prvega kadra dalje smo v pričakovanju izbruha, zgodba se namreč začne z Rubenovim prihodom na bratovo poroko nekje na škotskem podeželju. »Vizualna in emocionalna intenzivnost serije je izjemna. Nasilje ni zgolj šokantno, temveč skoraj fizično otipljivo, kar še poudari notranje stiske likov. Tudi mlajši igralski zasedbi – Stuart Campbell in Mitchell Robertson – prineseta presenetljivo zrelost in prepričljivost, ki zgodbo dodatno zasidra v resničnosti,« pišejo pri BBC. Richard Gadd je za omenjeni medij med drugim komentiral: »'Toksična moškost' je izraz, ki ga pogosto slišimo, in čeprav obstaja tveganje, da postane obrabljen, se o njem veliko govori z razlogom. Zanimivo je, da kljub temu še vedno obstajajo vidiki, ki jih komercialna, mainstream sfera še ni v celoti raziskala. Mislim, da lahko način, kako je družba strukturirana, vodi do tega, da moški s težavo izražajo sebe, svojo ljubezen in ranljivost. Zato se mi je zdelo zanimivo to razpravo odpreti skozi Nialla in Rubena.«
Brez enostavnih sodb
Gaddova pripoved ne dopušča enostavnih sodb. Oba protagonista sta hkrati storilca in žrtvi, ujeta v spiralo travm, ki se prenašajo in poglabljajo. Njuna dejanja puščajo posledice tudi na ljudeh okoli njiju. »V svojih prejšnjih projektih sem se dotikal moškosti v kontekstu lastnih bojev s tem, kaj pomeni biti moški. Vse moje zgodbe raziskujejo človeška čustva, vendar sem tokrat želel razviti idejo, ki skozi ta dva lika preučuje, kaj pomeni biti moški v tem nenehno spreminjajočem se svetu. Zdi se mi, da je razprava o moških dosegla precej javno pozornost, še vedno pa ostaja precej poenostavljena,« je še dejal Gadd, ki upa, da bo serija sprožila širšo družbeno razpravo.