Skupina več kot 160 znanstvenikov je po več letih dela objavila doslej največjo in najpodrobnejšo radijsko sliko središča naše galaksije. Spektakularni posnetek, ki razkriva osupljive podrobnosti območja, kjer domuje tudi naše osončje, je nastal s pomočjo specializiranega radijskega teleskopa Atacama Large Millimeter/submillimeter Array (ALMA) v Čilu.
Glavni raziskovalec in profesor astrofizike na univerzi Liverpool John Moores, Steven Longmore, poudarja, da je ta dosežek pomemben, saj je ključen za razumevanje našega lastnega izvora. Razmere v središču Rimske ceste – ekstremne temperature, pritiski in turbulence – so namreč zelo podobne tistim v galaksijah v zgodnjem vesolju, ko je nastala večina danes obstoječih zvezd. Ker so te oddaljene galaksije predaleč za opazovanje posameznih procesov, znanstveniki središče naše galaksije uporabljajo kot naravni laboratorij za preučevanje nastajanja zvezd in planetov.
Pred objavo te fotografije so astronomi lahko opazovali le majhne, izolirane dele središča galaksije. Longmore to ponazarja s prispodobo, da so imeli v preteklosti na voljo le nekaj fotografij posameznih ulic, zdaj pa so končno dobili zemljevid celotnega mesta. To jim omogoča vpogled v to, kako so različni deli galaksije povezani med seboj. Znanstveniki so bili presenečeni nad tem, kar je odkril teleskop, je dejal Longmore. »Te dolge, tanke niti, ki jih vidimo, so tokovi snovi, ki tečejo in ustvarjajo zvezde in planete, in to je bilo nepričakovano,« je dejal.
Z združevanjem različnih valovnih dolžin lahko astronomi ustvarijo barvne slike, kjer vsaka barva predstavlja specifične fizikalne informacije. Tako lahko na primer natančno določijo vzročno-posledične povezave, denimo, ali je trk dveh plinskih oblakov povzročil dovolj velik pritisk za rojstvo novih zvezd. Čeprav so že zaprosili za čas na teleskopu Webb, Longmore opozarja, da je urnik izjemno zaseden, vendar ostajajo optimistični glede prihodnjih odkritij.
