Glavna težava tradicionalnega betona je cement, ki deluje kot lepilo, a je njegova proizvodnja izjemno energetsko potratna. Raziskovalna ekipa je zato cement preprosto zamenjala z urinom. Čeprav se sliši nenavadno, gre za premišljen kemijski proces, ki bi lahko korenito spremenil določene segmente gradbeništva.
Kako poteka postopek?
Za izdelavo biobetona raziskovalci v kalup nasujejo pesek in poseben prašek, ki vsebuje bakterije. Ta zmes se nato tri dni izpira z urinom, ki mu je dodan kalcij. Sečnina (urea) v urinu se v kombinaciji s kalcijem pretvori v kristale apnenca, ki pesek strdijo v trden in odporen gradbeni material.
Izziv pa predstavlja potrebna količina tekočine. Za kubični meter biobetona je potrebnih kar 26.000 litrov urina. Čeprav ga človeštvo proizvede več kot dovolj, je njegovo zbiranje v takšnih količinah zahteven logistični podvig.
Nenavadna akcija zbiranja na sejmu
Univerza je ubrala svojevrsten pristop k zbiranju surovin. Na nedavnem turističnem sejmu so obiskovalce, ki kampirajo, pozvali, naj vsebino svojih prenosnih stranišč darujejo v raziskovalne namene. Čeprav odziv ni bil tako množičen, kot so si znanstveniki želeli, so zbrali dovolj tekočine za izdelavo večjih gradbenih elementov.
Prihodnost gradbeništva ali le dopolnitev?
Raziskovalci so z rezultati zelo zadovoljni. »Doslej izdelani vzorci kažejo obetavne lastnosti za specifična področja uporabe v visokogradnji,« pojasnjuje Lucio Blandini, vodja Inštituta za lahke konstrukcije (ILEK) v Stuttgartu.
Vendar pa biobeton ne bo popolnoma nadomestil klasičnega betona s cementom. Namesto tega ga strokovnjaki vidijo kot inteligentno dopolnitev za izbrane gradbene projekte, kjer so trajnost in specifične materialne lastnosti v ospredju.
