Umetna inteligenca je postala eden od motorjev svetovnega gospodarstva. Ne toliko na ravni produktivnosti samega izdelka kot bolj vlaganj v infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje UI. To so investicije v gradbeni sektor, energetiko, proizvodnjo komponent za podatkovne centre in podobne naložbe.
V četrtem četrtletju lanskega leta so naložbe v umetno inteligenco v ZDA predstavljale vso gospodarsko rast v državi. Brez investicij v UI bi bile ZDA torej v recesiji. Tudi ob upoštevanju učinkov zaprtja delovanja ameriške zvezne vlade je umetna inteligenca predstavljala skoraj 60 odstotkov rasti ameriškega gospodarstva.
Zato tudi ni čudno, da vodilnim podjetjem na področju UI še vedno uspe privabiti investitorje. OpenAI je februarja letos uspelo zbrati novih 96 milijard evrov za investicije. Toliko so vanj investirali Amazon, SoftBank in Nvidia. Skupna ocenjena vrednost podjetja je s tem narasla na 730 milijard evrov.
Prvi mož OpenAI Sam Altman medtem ne skriva apetitov, da bi podjetje poslal na borzo. Sanja o vrednosti okoli bilijona evrov. To bi znašalo približno 80-kratnik lanskih prihodkov podjetja. Pri tem je zanimiva primerjava z uvrstitvijo savdske naftne družbe Saudi Aramco na borzo, ko je njena vrednost dosegla 1,5 bilijona evrov. To je bila najvišje vrednotena ponudba delnic vseh časov. Cena je medtem predstavljala približno petkratnik prihodkov podjetja.
To, kar želi Altman, je torej šestnajstkrat več od Savdijcev. Vse več analitikov je medtem zaskrbljenih, da cilj morda ni uresničljiv. Tudi zato, ker so vlagatelji postali nekoliko bolj neučakani glede dobičkonosnosti UI.
Še vedno globoko v rdečem
Naložbe v UI še naprej spremljajo hude izgube. OpenAI, ki razvija chatGPT, je lani izgubil kar 7 milijard evrov. Anthropic, ki razvija clauda in je veliko bolj uspešen pri prodaji storitev podjetjem in profesionalnim uporabnikom, je še vedno izgubil 2,6 milijarde evrov. Anthropic naj bi prve dobičke zabeležil leta 2028, medtem ko naj bi OpenAI moral čakati vsaj do leta 2030.
Pri OpenAI se težav očitno zavedajo in že iščejo nove vire prihodkov. Med drugim so 20 odstotkom brezplačnih uporabnikov chatGPT začeli prikazovati oglase. Iz tega so dobili okoli 87 milijonov evrov letnih prihodkov. Kar pa je še vedno kaplja v morje v primerjavi s stroški podjetja.
V luči varčevanja je možno razumeti tudi nedavno presenetljivo odločitev OpenAI, da ukinejo model sora. Tega so konec lanskega leta predstavili kot najzmogljivejše orodje za ustvarjanje videoposnetkov, vključno z zvokom in dialogom. Sora je bila lanskega oktobra tudi najbolj vroča nova aplikacija. Preneslo si jo je 4,8 milijona uporabnikov. Mesec kasneje je število novih prenosov naraslo na 6,1 milijona. Že decembra se je število prenosov razpolovilo. Februarja je bilo novih prenosov le še 1,4 milijona.
Pomanjkanje zanimanja ali zategovanje pasu?
Ukinitev sore je deloma posledica pomanjkanja zanimanja in vse hujše konkurence na področju ustvarjanja videoposnetkov z umetno inteligenco. Obstaja pa velika verjetnost, da bi OpenAI enako potezo potegnil, tudi če bi bilo novih uporabnikov več. O tem deloma priča podatek, da se je OpenAI z ukinitvijo sore odpovedal tudi slabo milijardo evrov vrednemu poslu z Disneyjem. Slednji se je z OpenAI pred tremi meseci dogovoril za tri leta dolgo partnerstvo, po katerem bi uporabnikom sore dovolili upodabljanje Disneyjevih likov. Hkrati bi Disney dobil dostop do orodij podjetja OpenAI za namene lastne produkcije vsebin za svojo pretočno platformo Disney+. Dogovor po poročanju Reutersa sicer še ni bil zaključen.
Podatek, da se je OpenAI odpovedal skoraj milijardi evrov, medtem razkriva, da v resnici ne gre za vprašanje uporabnikov, temveč za resne varčevalne ukrepe. Ustvarjanje videov namreč zahteva izredne zmogljivosti računske moči, ki jo OpenAI očitno krvavo potrebuje na drugih področjih. Zlasti naj bi se podjetje želelo osredotočiti na profesionalne storitve, kjer trenutno kraljuje Anthropic.
Zgovorno je tudi dogajanje pri Microsoftu. Temu je zaradi skrbi o prevelikem vlaganju v podatkovne centre v prvem četrtletju tekočega leta za kar 25 odstotkov padla vrednost delnice. S tem se že približuje najhujšemu padcu, ki ga je podjetje doživelo leta 2008 in ki je znašal 27 odstotkov. Tudi Microsoft je zaradi tega že začel krčiti storitve z umetno inteligenco in jo umikati iz številnih aplikacij.
Zdi se, da pok balona umetne inteligence ta hip niti ni povezan z nejasnostjo, ali je ta dovolj zmogljiva in ali nas lahko razbremeni določenih nalog. Praksa kaže, da je pri tem, v določenih mejah, relativno uspešna. Večji problem je, da je njena produktivnost izredno draga. Morda predraga. Kot opozarja Ross Gerber, tehnološki vlagatelj in soustanovitelj ameriške družbe Watt Capital Partners: »Umetna inteligenca ne bo stala 23 evrov na mesec. Sčasoma bo postala dražja – tako kot Netflix.« Zlata doba naročanja na pretočnike pa je medtem tudi že mimo.
