Po podatkih raziskovalne organizacije Sightline Climate bo 30–50 odstotkov svetovnih zmogljivosti podatkovnih centrov, ki bi morali začeti delovati letos, zamujalo. To je 26 odstotkov večja zamuda kot v letu 2025. Razlogov je več: dolgotrajno pridobivanje gradbenih dovoljenj in priključkov na električno omrežje, močan odpor javnosti ter strmo naraščanje povpraševanja po električni energiji.
Zaradi teh težav se vse pogosteje omenja ideja o namestitvi velikega števila satelitov v orbito, ki bi služili kot podatkovni centri za umetno inteligenco (UI), kjer je sončna energija nenehno na voljo. Musk je s tem namenom nedavno združil svoje raketno podjetje SpaceX z umetnointeligenčnim startupom xAI ter vložil zahtevo za dovoljenje za gradnjo orbitalnega podatkovnega centra, ki bi ga sestavljalo kar milijon satelitov. Toda ali je to smiselno?
Ključna ovira: stroški izstrelitve
Kot piše The Economist, so največja ovira stroški pošiljanja tovora v vesolje. SpaceX trenutno zaračunava približno 1500 dolarjev za kilogram tovora z raketo falcon heavy oziroma 3400 dolarjev s falcon 9. Ključna parametra sta še specifična moč (koliko vatov računalniške moči zagotavlja kilogram satelita) in cena satelita na vat procesorske moči. Te vrednosti so odvisne od učinkovitosti sončnih kolektorjev in radiatorjev za odvajanje toplote. Neznanka ostaja tudi vpliv sevanja na zanesljivost delovanja čipov v vesolju.
Andrew McCalip, inženir pri startupu Varda, je izdelal kalkulator za primerjavo stroškov. Ocena kaže, da bi gradnja in petletno delovanje gigavatnega podatkovnega centra na Zemlji stala približno 15,9 milijarde dolarjev. Orbitalni ekvivalent pa bi stal kar 51,1 milijarde dolarjev.
UI že deluje v orbiti
Kljub temu, kot piše The Economist, podjetje Starcloud, ustanovljeno leta 2024, že intenzivno analizira zmogljivosti UI v vesolju. Novembra lani so v orbito poslali satelit starcloud-1, ki vsebuje standardni procesor nvidia H100. Z njim so uspešno trenirali manjši jezikovni model nanoGPT.
Philip Johnston, direktor Starclouda, pojasnjuje, da so UI-sateliti lahko učinkovitejši kot komunikacijski sateliti, kot je starlink. Ker ne potrebujejo dragih anten za komunikacijo z Zemljo, lahko več mase namenijo računalniški moči.
The Economist še navaja, da bi preobrat lahko prinesla raketa starship. Če postane popolnoma uporabna, bi se stroški izstrelitve lahko spustili na 100 do 200 dolarjev za kilogram. Pri takšni ceni bi skupni strošek orbitalnega centra padel na 12,1 milijarde dolarjev, kar je manj od ekvivalenta na Zemlji.
Druga velika neznanka je hlajenje. Starcloud letos načrtuje izstrelitev satelita starcloud-2, ki bo testiral največji komercialni razklopni radiator v vesolju. Če bo sistem deloval po načrtih in če se bo izkazalo, da so čipi v vesolju vzdržljivejši, kot se pričakuje, bi se stroški lahko še znižali.
Industrija umetne inteligence bo z veliko pozornostjo spremljala dvanajsti testni polet rakete starship, ki je predviden za marec, saj bi prav ta tehnologija lahko odprla vrata v novo dobo računalništva v oblaku.
