Velika tehnološka podjetja so se v času korone močno kadrovsko napihnila, od tedaj pa so stalnica novice o odpuščanjih. Razloga za prekomerno zaposlovanje in odpuščanje nista bila naključna. Sprva so potrebovali kadre zaradi napovedane rasti, ko smo bili ujeti doma. Ko smo lahko svet videli v živo, ne le prek telefonov, pa so se skrčile tudi potrebe po kadrih. Podjetja so kadrovske reze dotlej utemeljevala z obljubami o večji učinkovitosti in korekcijah prekomernega koronskega zaposlovanja. V zadnjem času pa so se pojavile tudi trditve, da to ustaljeno prakso izvajajo po zaslugi večje produktivnosti umetne inteligence.
Med zadnjimi, ki so pri načrtih za odpuščanje navedli UI, najdemo Google, Amazon, Meto in številna manjša tehnološka podjetja. Od lanskega oktobra je samo Amazon odpustil približno 30.000 pisarniških delavcev.
Dorsey: Z manj ljudmi lahko naredimo več
"Mislim, da bo leto 2026 tisto leto, ko bo UI začela korenito spreminjati način našega dela," je januarja napovedal šef Mete Mark Zuckerberg. Od takrat je njegovo podjetje, ki ima v lasti omrežja facebook, instagram in whatsapp, odpustilo na stotine ljudi, 700 samo prejšnji teden. V prihodnjih mesecih pričakujejo še več odpuščanj, v mnogih delih podjetja pa so zaposlovanje zamrznili, sta za BBC povedala vira iz podjetja. Sočasno namerava Meta letos skoraj podvojiti porabo za UI.
Še bolj agresivno kadrovsko politiko vodi ustanovitelj Twitterja Jack Dosery, ki danes vodi finančno podjetje Bolck. To upravlja platforme, kot so tidal, square in cashsapp. Pravi, da bo odpustil skoraj polovico zaposlenih. "Orodja umetne inteligence so spremenila pomen tega, kaj pomeni zgraditi in voditi podjetje … Bistveno manjša ekipa lahko z uporabo orodij, ki jih gradimo, naredi več, in to bolje," trdi Dorsey.
Učinkovitost ali zgolj krčenje stroškov?
Njegove trditve so naletele na številne kritike. Hkrati mnogi poudarjajo, da je navajanje UI zlasti dobra promocijska strategija za pritegovanje pozornosti investitorjev. Dorsey je namreč v zadnjih dveh letih izvedel že vsaj dva kroga množičnih odpuščanj, pri čemer UI takrat ni niti omenil. Tehnološki investitor Terrence Rohan medtem meni, da je napovedovanje "naprednih" delovnih procesov s pomočjo umetne inteligence privlačnejše od resnice, ki je najverjetneje povezana zlasti z znižanjem stroškov.
Rohan medtem priznava, da lahko umetna inteligenca sicer pripomore k večji produktivnosti in da zna spremeniti organizacijo dela. Pri tem dodaja, da nekatera tehnološka podjetja že uporabljajo kodo, ki jo je od 25 od 75 odstotkov že ustvarila UI. Dodaja, da to predstavlja resno grožnjo za razvijalce programske opreme, računalniške inženirje in programerje.
Vprašljiva fiskalna odgovornost
Anne Hoecker, partnerica pri podjetju Bain, prav tako trdi, da vodstva podjetij počasi ugotavljajo, da lahko z UI z bistveno manj ljudmi opravijo enako količino dela. To dognanje je sicer velik obrat od klasične mantre, vsaj tehnoloških velikanov, da si želijo vedno več kode. Če se je nekoč govorilo, da lahko UI nadgradi delo obstoječih programerjev, da ustvarijo še več, se zdaj očitno stvari premikajo v smer, da se s pomočjo UI želi odpustiti kar se da veliko ljudi, da bo še mogoče ustvariti minimalno potrebno količino kode.
Hoeckerjeva medtem dodaja, da odpuščanje pošilja signal tudi borznim vlagateljem, ki jih skrbijo "resnični in ogromni" stroški razvoja UI. Ukrepi naj bi kazali, da v Silicijevi dolini še obstaja nekaj fiskalne odgovornosti. Je pa priznala, da odpuščanje ne bo bistveno zmanjšalo stroškov poslovanja. Lahko bi šli še dlje in ravnanje podjetij primerjali z odločitvijo, da odpustite svojo hišno gospodinjo, ki vas stane 100 evrov na obisk, ker ste kupili nepreverjenega robota za 20.000 evrov, in temu rekli fiskalna odgovornost.
