Različne raziskave potrjujejo splošno prepričanje, da ljudje pred spanjem zelo radi malce pobrskamo po pametnih telefonih, odpremo elektronsko pošto, se sprehodimo po družbenih omrežjih ali pa preberemo še kako vest, ki nam je ostala od preteklega dne. Tako zmerno početje načeloma ni škodljivo za naše zdravje, vsekakor pa ni dobrodošlo, če se želimo dobro naspati.
Zasloni telefonov, kot tudi tablic in računalnikov, so namreč tako svetli, da jih lahko brez težav gledamo pri dnevni svetlobi. Poleg tega oddajajo modro svetlobo, ki je značilna za dnevne razmere – glavni vir modre svetlobe v naših življenjih je sonce. Gledanje v tak vir svetlobe v poznih večernih urah našemu organizmu torej sporoča, da je očitno dan. Možgani zato postanejo zmedeni, prekine se tvorba hormona melatonina in spalni vzorec je prekinjen.
Pomanjkanje melatonina tako umetno ustvarja učinek »jet laga« oziroma neko neprilagojenost naravnemu bioritmu. Tako konstantno početje pa že ima lahko težje zdravstvene posledice, poudarjajo strokovnjaki.
»V zadnjih 50 letih je opaziti bistveno zmanjšanje dolžine povprečnega spanca, kot tudi njegove kakovosti. To pa ima tudi negativne zdravstvene posledice,« se glasi začetek raziskave z naslovom »Večerna raba bralnikov s svetlimi zasloni negativno vpliva na spanec, kirkadijski ritem in pozornost«, ki so jo med drugim izvedli tudi na harvardski univerzi.
Preučevali so dve skupini ljudi – polovica jih je pred spanjem prebirala običajne knjige, polovica pa elektronske bralnike. Pri slednih so izmerili bistveno nižje ravni melatonina, povprečno so zaspali deset minut pozneje, njihov spanec pa je bil veliko bolj plitek in je redkeje dosegal REM-fazo.
Pri omenjenem vedenju igra pomembno vlogo tudi bližina naprav. Prav zato so najbolj škodljivi mobilni telefoni, saj jih po navadi gledamo zelo od blizu, kakih 25 centimetrov od oči. Zato tudi v tem kontekstu navadno ne slišimo, da je gledanje televizije pred spanjem škodljivo, saj tovrstne ekrane gledamo z večjih razdalj.
Kaj lahko storimo
Da bi se lahko do neke mere zaščitili pred močno modro svetlobo, so razvijalci mobilnih aplikacij razvili številne rešitve. Applove naprave imajo že v osnovi naloženo storitev »night shift«, ki se vklopi in izklopi ob ustrezni uri dneva. Ta storitev skuša poustvariti večerne barvne tone s tem, da odvzame modro svetlobo in zaslonu doda oranžen barvni ton.
Za osebne računalnike obstaja priljubljena programska rešitev f.lux, ki deluje na podoben način. Nekoliko več dela pa imajo uporabniki Androidovih naprav. Ko je Google prvič predstavil trenutno najbolj razširjeno različico operacijskega sistema Android 7.0 nugat, so uporabniki z odobravanjem pozdravili tudi nov »nočni način«. Storitev si lahko sam enostavno nastavil v hitrem meniju za nastavitve. Vendar nočni način ni preživel do končne različice omenjenega operacijskega sistema oziroma je bil omejen zgolj na peščico naprav, ki so tak način lahko v polnosti podpirale.
Pred časom se je sicer pojavil obvod, ki ga je odkril inženir Mike Evans. V kodnem zapisu sistema je namreč odkril, da se nočni način še vedno skriva na vseh napravah s sistemom nougat. Razvil je aplikacijo night mode enabler, ki je omogočila uporabo telefona brez modre barve. Kot kaže, pa ta trik ne deluje več.
Podobna zgodba velja tudi za najnovejši androidov sistem oreo, ki je bil predstavljen konec poletja. Nočni način je ponovno omejen zgolj na nekaj naprav. Zato si morajo Androidovi uporabniki pomagati z aplikacijami zunanjih razvijalcev, kot so blue light filter, twilight, night mode in druge.
Vse te tehnološke rešitve pa moramo za zdaj vzeti s ščepcem soli v mislih. Uradno namreč še ni dovolj poglobljenih študij, ki bi pritrdile pozitivnim učinkom tovrstnih aplikacij za odstranjevanje modre svetlobe. Najboljša rešitev je torej, da pred spanjem ne gledamo v mobilne naprave. Pravijo, da jih je najbolje odložiti vsaj 90 minut pred spanjem. Kot najboljšo alternativo se navaja branje knjig. To je tistih navadnih, analognih zadev iz papirja.
