Raziskovalci so preizkusili šest vrst vhodnih vrat iz različnih materialov ter primerjali več vrst lepilnih trakov, vreče s peskom in premične protipoplavne pregrade, poroča BBC.

Najbolje so se odrezali prožni tesnilni trakovi na osnovi sintetičnega kavčuka, ki so vdor vode zmanjšali za 99 odstotkov. Širok tekstilni lepilni trak je dosegel 97- do 98-odstotno zmanjšanje, tudi najmanj učinkovita preizkušena različica pa je dosegla 80 odstotkov.

Za primerjavo so uporabili 54 vreč s peskom, mednje in vrata pa namestili še plastično folijo. Kljub temu se je količina vode zmanjšala za največ 70 odstotkov. Raziskovalci so ugotovili, da med vrečami pogosto ostanejo vrzeli, skozi katere voda še vedno prodira.

Pomembno je, kam namestimo trak

Kot piše BBC, so preizkusi pokazali, da je lepilni trak učinkovitejši, če ga namestimo na zunanjo stran vrat. Pomembna je tudi smer odpiranja: vrata, ki se odpirajo navzven, so brez dodatne zaščite prepuščala 74 odstotkov manj vode kot vrata, ki se odpirajo navznoter.

Vreče s peskom so težke, zahtevajo prostor za shranjevanje in jih je po poplavi včasih treba odstraniti kot onesnažen material. Lepilni trak zavzame malo prostora in ga je mogoče pripraviti vnaprej, še pred napovedanim močnim deževjem.

Namestitev traku je razmeroma preprosta. Za zatesnitev posameznih vrat je raziskovalec potreboval približno od deset do dvajset minut. Vendar morajo biti površine primerne za lepljenje, trak pa je treba namestiti skrbno.

Vreče s peskom so težke, zahtevajo prostor za shranjevanje in jih je po poplavi včasih treba odstraniti kot onesnažen material. Lepilni trak zavzame malo prostora in ga je mogoče pripraviti vnaprej, še pred napovedanim močnim deževjem.

Trak ni nadomestilo za celovito zaščito

BBC še navaja, da raziskovalci opozarjajo, da rezultati ne pomenijo, da je mogoče hišo z lepilnim trakom popolnoma zaščititi pred poplavami. Preizkusi so zajemali vrata in vodostaje do 60 centimetrov. Pri višji vodi, močnem toku ali dolgotrajni obremenitvi so lahko razmere bistveno zahtevnejše. Voda lahko v stavbo prodre tudi skozi okna, kletne odprtine in druge nezatesnjene dele.

Ugotovitve zato kažejo predvsem na možnost dodatne, kratkoročne zaščite, zlasti pri pričakovanih poplavah z nižjo gladino vode. Kolikšno škodo bo voda dejansko povzročila, je odvisno tudi od trajanja poplave, prizadetih prostorov in drugih zaščitnih ukrepov.

Priporočamo