Raziskovalci so v svojo analizo vključili novi iphone 17 z 256 gigabajti spomina. Poskušali so čim bolj natančno izračunati, koliko osemurnih delovnih dni potrebujejo prebivalci s povprečno plačo, da si glede na lokalne cene lahko privoščijo nakup naprave.
Najvišje na lestvici sta se znašla Luksemburg in Švica, kjer prebivalci potrebujejo le tri delovne dni, da zaslužijo dovolj za nov telefon. Sledijo Združene države Amerike, Belgija, Danska, Nizozemska in Norveška, kjer nakup zahteva štiri delovne dni.
Po drugi strani je v več državah v razvoju cena naprave enaka večmesečnemu prihodku. V Indiji tamkajšnji prebivalci za nakup potrebujejo najdlje, približno 160 dni. Nekoliko nižje je to število na Filipinih (101 dan), v Vietnamu (99 dni), Turčiji (89 dni) in Braziliji (77 dni), poroča Euronews.
V državah s srednje visokim povprečnim dohodkom je slika drugačna. V Španiji delo za iphone traja 9 dni, na Češkem 12 in na Poljskem 17 dni. Prebivalci Portugalske morajo delati 24 dni, na Madžarskem 27, v Čilu pa 32 dni.
V razvitih gospodarstvih ostaja dostopnost pametnih telefonov visoka. V Nemčiji, Kanadi, Avstraliji, na Irskem, Finskem in v Avstriji je cena enaka petdnevni plači, v Franciji in na Švedskem je to šest dni, v Združenem kraljestvu in na Novi Zelandiji pa sedem.
Slovenci bomo za nakup novega iphona v povprečju delali okoli 18 delovnih dni. Pri nas je za nov telefon treba odšteti med 1100 in 1400 evrov, povprečna neto plača pa znaša približno 1500 evrov. Če posameznik na dan zasluži okoli 70 evrov, to pomeni, da mora v nakup vložiti od 18 do 20 delovnih dni. Naša kupna moč v tem primeru je tako znatno nižja kot v državah zahodne Evrope.
Apple nekatere države »kaznuje«
Ključni izsledki raziskave kažejo, da na dostopnost telefona najbolj vplivata višina zaslužka in davčna obremenitev dela. V državah z visokimi prispevki so neto plače nižje, kar otežuje dostop do tehnoloških dobrin. Pogosto je tudi končna cena naprave višja zaradi davkov; v Evropski uniji davek na dodano vrednost predstavlja okoli 20 odstotkov cene, medtem ko so v ZDA cene pogosto oglaševane brez vključenih davkov.
Pomemben dejavnik je tudi Applov globalni cenovni model. Osnovne cene se med državami le malo razlikujejo in niso prilagojene lokalni kupni moči. Raziskovalci zato ugotavljajo, da Apple na tak način posredno »kaznuje« države z nižjimi dohodki, saj so tam naprave glede na plače bistveno dražje.