Kot poudarjajo pri ZN, ljudje po vsem svetu nabirajo in uporabljajo zdravilne in aromatične rastline. Njihov pomen priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), predvsem v državah v razvoju, v katerih se med 70 in 95 odstotkov prebivalstva v primarnem zdravstvenem varstvu zanaša na tradicionalno medicino. "Te rastline predstavljajo temelj mnogih zdravstvenih sistemov in ostajajo ključnega pomena tudi za sodobno farmacijo, saj številne aktivne sestavine zdravil izvirajo, kljub napredku v sintetični kemiji, neposredno ali posredno iz naravnih virov," so poudarili pri ZN.
Poleg medicinske uporabe pa je med drugim pomembna tudi uporaba zdravilnih in aromatičnih rastlin v kozmetični in živilski industriji ter kmetijstvu. Ključno vlogo imajo tudi pri podpori ekosistemov s stabilizacijo tal, spodbujanjem biotske raznovrstnosti in zagotavljanjem bistvenih virov za opraševalce, kot so čebele. Se pa mnoge od teh vrst spopadajo z vse večjimi grožnjami zaradi uničevanja habitatov, prekomernega nabiranja in nezakonite trgovine, zaradi česar je njihova ohranitev prednostna naloga na globalni ravni.
Po vsem svetu se nabere med 50.000 in 70.000 vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin. Evropski trg zeliščnih prehranskih dodatkov in zdravil je ocenjen na 7,4 milijarde dolarjev na leto. Svetovni prihodki od tradicionalne kitajske medicine pa so leta 2012 dosegli 83 milijard ameriških dolarjev.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor ob svetovnem dnevu poudarjajo, da ostaja Slovenija med biotsko najbogatejšimi državami EU, z več kot 37 odstotki ozemlja v omrežju Natura 2000. Zaradi velike geografske in podnebne raznolikosti na slovenskem ozemlju uspeva tudi izjemno raznolika skupina zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Na suhih travnikih Krasa, Goričkega in Haloz se pojavljajo timijan, žajbelj, origano, različne plahtice ter številne vrste orhidej, ki so strogo zavarovane. Kot so izpostavili pristojni, pomemben del obnove in ohranjanja teh habitatov poteka v okviru projektov Life for Seeds in Life to Grasslands, ki zagotavljata dolgoročno ohranjanje tudi za zdravilne in aromatične rastlinah značilnih travišč. V alpskem svetu medtem uspevajo encijan, arnika in gorske mete, mediteranski del Slovenije pa je dom žajblja, rožmarina, timijana, materine dušice in smilja. Vlažni travniki in barja so življenjski prostor vijolic in številnih zdravilnih vrst mokrotnih travišč ter so vključeni v varstvene ukrepe programa Life IP Natura.SI.
Pomemben element varstva slovenskih zdravilnih in aromatičnih rastlin po pojasnilih ministrstva predstavljajo semenske banke in žive zbirke. Botanični vrt Univerze v Ljubljani hrani več kot 20.000 vnosov, od tega več kot 3500 vrst, med njimi številne avtohtone, ter deluje kot del mednarodne mreže semenskih bank. V Žalcu pa deluje specializiran vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki ohranja okoli 200 vrst in predstavlja ključno raziskovalno infrastrukturo za to področje.
"Zeliščarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in predstavlja pomemben del kulturne dediščine. Zelišča so imela pomembno vlogo v ljudski medicini, kulinariki, vinogradništvu, pašništvu in duhovnih običajih. V Prekmurju je ohranjen obred blagoslova zelišč na veliki šmaren, bogate tradicije zeliščnih vrtov pa segajo tudi v samostanske skupnosti," so med drugim spomnili.
Generalna skupščina ZN je 3. marec za svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst razglasila, ker je bila na ta dan leta 1973 podpisana konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Konvencija danes šteje 185 pogodbenic ter zagotavlja različne stopnje zaščite več kot 40.900 živalskim in rastlinskim vrstam, naslavlja nadzor in pregon kršiteljev ter boj proti organiziranemu kriminalu. Konvencija je v Slovenji začela veljati leta 2000.
