Ker je priljubljenost kriptovalut v vzponu, se pričakovano širijo tudi zamisli, kako z njimi zaslužiti. V zgodnjih dneh kriptomrzlice so številni poskušali »rudariti« oziroma računalniško reševati posebne računske uganke. »Rudar« v tem procesu, ki omogoča delovanje kriptovalute, porablja elektriko in prispeva procesorsko moč svojega računalnika, če je pri tem dovolj uspešen, pa v zameno dobi kriptokovance. Danes za rudarjenje praviloma uporabljajo posebno izdelane naprave, ki so hitrejše in učinkovitejše od običajnih računalnikov, nekatere spletne strani pa so nedavno začele preizkušati možnost, ali lahko rudarijo tudi s pomočjo računalnikov svojih obiskovalcev. Najbolj znan primer je piratska spletna stran The Pirate Bay, v Sloveniji pa so se za eksperiment odločili pri Slovenskih novicah.
Počasnejši računalnik in višji račun za elektriko
Kot pojasnjuje Tadej Hren iz SI-CERT, lahko to stori vsak. Spletna stran coin-hive.com je namreč izdelala kodo, ki jo lahko nastavimo na svojo stran in začnemo s pomočjo obiskovalcev rudariti kriptovaluto monero. Vendar Hren opozarja: »Rudarjenje je računsko zelo zahteven proces, zato se zelo poveča poraba procesorja na računalniku ali mobilniku. To pomeni, da ta čas računalnik dela zelo počasi.«
Poleg počasnejšega delovanja računalnika med rudarjenjem ima obiskovalec takšne spletne strani lahko tudi višji račun za elektriko. Procesor ob večjih obremenitvah namreč porabi več energije. Dodaten problem se pojavlja pri pametnih telefonih, kjer lahko pride do segrevanja baterije. »Proizvajalci telefonov naj bi sicer poskrbeli, da se ne bi moglo zgoditi kaj resnejšega, tudi če procesor deluje pri polni zmogljivosti,« pravi Hren. »Ni pa dobro, da se to dogaja.«
Dobički zelo majhni, a s številom obiskovalcev rastejo
Kolikšen del procesorske moči računalnika je izkoriščen, je odvisno od nastavitev kode. Lahko uporabi vse neizkoriščene zmogljivosti procesorja, lahko le del, od intenzivnosti pa je odvisna tudi počasnost uporabnikovega računalnika med rudarjenjem. Pri tem velja opozoriti, da manjša intenzivnost rudarjenja upravitelju spletne strani prinaša tudi manj finančne koristi. Ta je v primerjavi s profesionalnimi napravami za rudarjenje že tako ali tako izredno majhna. Sto uporabnikov bi v desetih minutah narudarilo zgolj kakšen cent, z večjim številom obiskovalcev pa se izkupiček proporcionalno poveča.
Da je slovenski trg za takšno obliko financiranja verjetno premajhen potrjuje tudi direktor digitalnega razvoja pri Delu Robert Schmitzer: »V praksi se je v našem poskusu pokazalo, da so tako nabrani zneski premajhni za kakšno resno alternativo. Z enim člankom nismo zaslužili niti za en gosti sok, da bi ga ponudili novinarju, ki je napisal testni članek. Slovenski mediji imamo verjetno za resno uporabo premajhen domet. Drugače je v Nemčiji, kjer je neka spletna stran z uporabo te tehnologije v dveh tednih po lastnih navedbah zaslužila prek 6.000 evrov. To pa je že konkreten denar, iz katerega lahko medij plača plačo dodatnemu novinarju, fotografu…«
Hren ob tem opozarja, da uporabnik, če ga spletna stran na to izrecno ne opozori, niti ne ve, da njegov računalnik uporabljajo za rudarjenje. Bolj vešči uporabniki bodo verjetno opazili, da je nekaj narobe, in bodo znali preveriti, kje tiči razlog za obremenitev računalnika, manj vešči pa bodo morda mislili, da je kaj narobe z računalnikom. Nekega konkretnega opozorila, da smo na takšni spletni strani, ni, so se pa že začeli pojavljati posebni vtičniki za brskalnike, ki rudarjenje onemogočajo (podobno kot vtičniki za blokiranje oglasov), kot je recimo No Coin. Hren pravi, da je tudi to rešitev, ki jo bodo lažje našli bolj vešči uporabniki. Pojavili pa so se tudi že prvi vtičniki, ki prikrito rudarijo.
Eksperiment pokazal opozoril potrebne spremembe
Domen Savič, ki je Slovenske novice zaradi eksperimenta prijavil informacijski pooblaščenki, meni, da gre za nespametno odločitev, ki bi lahko takšno rudarjenje na dolgi rok celo onemogočila. »Ko bodo ljudje imeli dovolj prikritega rudarjenja, bodo začeli uporabljati vtičnike za njegovo blokiranje,« opozarja. »Namesto da bi takšno rudarjenje doživelo neko daljšo eksperimentalno obdobje, ko bi se preverjalo različne modele financiranja, bi se znalo na koncu celo zgoditi, da bo preprosto prepovedano. Če se to zgodi, bo to zato, ker so se eksperimenta lotili brez kakršnega koli premisleka in strategije.
Če odmislimo, da gre za povsem neregulirano področje kriptovalut, bi lahko problem deloma rešili že, če bi bili pri tem odkriti in omogočili uporabniku, da se sam odloči, ali želi rudarjenje podpreti,« dodaja Savič. »Ne pa da vse skupaj poteka v ozadju in brez njegove vednosti. Se pravi, klikneš na gumb, da ta medij podpiraš z rudarjenjem kriptovalut, in pustiš zavihek odprt pol dneva. Vse drugo se mi zdi nepošteno, zavajajoče in problematično.«
Schmitzer pravi, da je eksperiment pri Slovenskih novicah je potekal tako, da so konec septembra v enem članku, ki bi bil sicer dostopen le plačnikom digitalnih naročniških paketov, omogočili dostop v zameno za rudarjenje. »Če na rudarjenje ne bi želel pristati, smo mu ponudili tudi možnost, da v eksperimentu ne sodeluje,« dodaja Schmitzer. »Če bo eksperiment kdaj prešel v redno rabo, bodo seveda potrebne prilagoditve. Izključiti bo, na primer, treba mobilne platforme in omejiti delež procesorske moči na kakšnih 40 odstotkov. To so bili tudi predlogi, ki smo jih dobili od bralcev.«
