Največ protestnikov se je zbralo v Nemčiji - čeprav ta država Acte v nasprotju z večino držav članic EU za zdaj ni podpisala, vlada v Berlinu pa je v petek celo sporočila, da k spornemu sporazumu za zdaj ne namerava pristopiti, saj želi pred tem temeljito preučiti vse njegove vidike.
Samo v Nemčiji naj bi protesti potekali v kar 60 mestih. Tudi v Avstriji so se demonstracije, ki so jih zaznamovali slogani "Acta ad acta", vrstile v več mestih. Na Dunaju je protestiralo od 3000 do 4500 ljudi, ki so se odzvali vabilu hekerjev Anonymous, zelenih in Piratske stranke. Podobno je bilo na Hrvaškem, kjer se je kljub snežnim razmeram v zagrebškem parku Zrinjevac, ob katerem je poslopje zunanjega ministrstva, zbralo več sto ljudi. Izobesili so gesla, kot sta "Stop Acta, splet človekovih pravic in ne korporacij" in "Ivo, tvoje glasbe ne bi prenašali". Slednji je bil namenjen hrvaškemu predsedniku Ivu Josipoviću, sicer skladatelju sodobne klasične glasbe.
V nasprotju s hrvaško vlado, ki stališča o Acti še ni sprejela in napoveduje javno razpravo o tem, je Josipović javno povedal, da Acto podpira. Zato so člani Anonymousa že v četrtek zvečer in potem še v soboto napadli in začasno zaprli njegovo spletno stran. V soboto so začasno zaprli tudi spletni strani inštituta za hrvaško glasbo in hrvaške glasbene unije, ki izvajata sporni zakon o varstvu avtorskih pravic. Eden od glavnih avtorjev tega zakona je ravno Josipović.
Protestirali so še v več deset francoskih in britanskih mestih, v Romuniji in Bolgariji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem, Madžarskem ter nasploh v večini evropskih držav. Podobna akcija, čeprav občutno manjša, je potekala tudi v ZDA in Avstraliji.
