V filmu Pirati iz Silicijeve doline iz leta 1999 je pogovor med Stevom Jobsom in Billom Gatesom. Jobs, ki ima skozi ves film premoč v odnosu in dá to Gatesu jasno vedeti, se nenadoma zave, da je izgubil. Gatesu je namreč uspelo posnemati Applov operacijski sistem in ga licencirati proizvajalcem računalnikov. Windowsi so zaradi tega postali najbolj razširjen operacijski sistem na svetu. Jobs mu v slogu pravega poraženca zakliče, da bodo ljudje na koncu vseeno izbrali Apple, ker so njihovi računalniki bolj kakovostni. Gates pa mu odvrne: »Ali ne razumeš? To sploh ni pomembno.«
Gre za malo šolo prevlade ekosistemov po zaslugi poslov s ključnimi členi družbene infrastrukture. Ko dovolj pomembnih akterjev na trgu uporablja en ekosistem, morajo vsi, ki želijo z njimi sodelovati, uporabljati istega. Tako kot moramo danes imeti naložen viber, da bi lahko sodelovali v starševskih pogovornih skupinah. Če ga nimaš, informacija do tebe ne pride. Zato ga imaš, pa čeprav bi raje videl, da bi ta komunikacija potekala prek česa boljšega, denimo signala. Ampak zdaj že razumete – kakovost ni važna. Važen je tržni delež.
To včasih pozabimo. Zgodilo se je tudi meni. Denimo ko sem ob pojavu chatGPT špekuliral, da bi umetna inteligenca podjetja OpenAI znala ogroziti Google. Ta misel se je namreč izkazala za zelo naivno. Sicer je res, da ogromno ljudi svoja vprašanja namesto googlu po novem postavlja klepetalnim robotom, čeprav to ni vselej priporočljivo. Te stvari si še vedno zelo rade izmišljujejo ali pa dajejo zavajajoče nepopolne odgovore. Je pa treba opozoriti, da klepetalni robot, ki mu ta vprašanja postavljajo, ni vselej chatGPT. Enako velja za generiranje fotografij, delanje povzetkov, prevajanje, pisanje romantičnih pesmic …
Za 9 milijard dolarjev izgub
ChatGPT ima domnevno okoli 800 milijonov rednih tedenskih uporabnikov, a se mu Google hitro približuje. Po eni strani je gemini naložen na veliko število androidnih telefonov. Po drugi strani pa je Google izbral zelo agresivno cenovno politiko pri naročninah za gemini. Med drugim ga je vključil v pakete za druge Googlove storitve, kot je prostor za shranjevanje v oblaku. Podatki kažejo, da je gemini od julija do oktobra 2025 doživel 44-odstotno rast mesečnih uporabnikov, pri chatGPT pa je bila rast 5-odstotna. Domnevno naj bi pri chatGPT za naročnino plačevalo le okoli 5 odstotkov uporabnikov. To pomeni, da je skoraj vsa baza uporabnikov OpenAI pravzaprav strošek za podjetje, medtem ko vse več uporabnikov geminija vsaj na neki način prispeva v Googlovo blagajno. Ugodnejše pakete je začel ponujati tudi OpenAI, a za to dobiš le chatGPT, kar je slabša kupčija za potrošnika kot naročnina pri Googlu.
Zato tudi ne čudi, da namerava OpenAI v ZDA testno uvesti še oglase, s katerimi bi vsaj deloma začeli pokrivati ogromne izgube podjetja. Leta 2024 naj bi imeli za okoli 5 milijard dolarjev izgub, lani pa že okoli 9 milijard. To so strašne številke. Googlu bo medtem Apple za uporabo geminija v svojih napravah in kot možgane prenovljene siri letno plačal milijardo dolarjev. Da ne omenimo, da bo Google s tem dobil neposreden dostop tudi do uporabnikov Applovih naprav. Trenutno naj bi samo iphone uporabljalo 1,5 milijarde ljudi.
