Ker človeški možgani delujejo tako, da nadvse radi predalčkajo informacije o svetu, ni presenetljivo, da so kategorizacije osebnostnih tipov tako popularne. Nekoliko podrobneje smo se lotili najnovejše, kar ste si zaželeli v anketi v našem prejšnjem članku na to temo.
Mnogi psihologi tovrstne teste uvrščajo na področje popularne psihologije, nekateri med njimi pa jih po kredibilnosti primerjajo celo z astrologijo. Redko omenjena težava kategorizacije Myers - Briggs, ki je doslej veljala za najboljšo in je najpogosteje uporabljena, je, da sloni na dediščini Carla Gustava Junga, sicer enega največjih poznavalcev človeške osebnosti, ki pa je svoje arhetipe snoval na mitoloških bitjih in ljudeh, ki jih je osebno poznal.
Anketa na naši spletni strani je pokazala, da bralce najbolj zanima najnovejša kategorizacija osebnosti znanstvenikov z univerze Northeastern. Tamkajšnji psihologi so za kategoriziranje ubrali nov pristop, ki so ga predstavili v znanstvenem zborniku Nature Human Behavior. Namesto recikliranja že obstoječih kategorizacij so se teme lotili z druge strani: analizirali so velikansko bazo podatkov, pri čemer priznavajo, da gre zasluge v veliki meri pripisati novim tehnologijam. Še nedavno bi bilo analiziranje tako velike količine podatkov neizvedljivo, a zahvaljujoč naprednim algoritmom je to zdaj mogoče.
Posebnost najnovejše kategorizacije je, da se ne spreneveda in se ne trudi pri vsakem tipu osebnosti za vsako ceno najti nekaj pozitivnega, pač pa priznava, da so nekateri ljudje kratkomalo zoprni. Če ste občutljivi in o sebi radi poslušate ter berete zgolj lepe stvari (ki niso nujno resnične), ta test (v angleščini) morda ni za vas. Anonimni vprašalnik sestavlja nabor več sto vprašanj, a za rezultate ni potrebno odgovoriti na vsa. Z odgovarjanjem na vprašanja doprinesete k znanosti, saj je raziskava še vedno v teku.
Osebnostne lastnosti so univerzalne
Čeprav psihologi doslej niso bili zedinjeni glede tega, ali osebnostni tipi sploh zares obstajajo, pa ne dvomijo o resničnosti posameznih karakteristik. Slednje so univerzalne in jih je mogoče meriti v vseh starostnih skupinah in vseh kulturah. Gre za »velikih pet«, in sicer za odprtost (koliko je človek radoveden in odprt za nove izkušnje in učenje novih stvari), vestnost (kako razmišljujoč, zanesljiv in natančen je), ekstravertiranost (v kolikšni meri išče družbo drugih ljudi), sprejemljivost (koliko sočutja in empatije nekdo premore) in nevrotičnost (kolikšna je čustvena stabilnost in kako pogosta ter močna so razpoloženjska nihanja). Testi za določanje vrednosti pri vsaki od petih lastnosti obstajajo že dlje časa, a rezultati takšnih testov imajo pomanjkljivosti: so nepregledni in ne ponudijo nikakršne sinteze. V najnovejši raziskavi so ameriški znanstveniki nadgradili tovrstne teste. Analizirali so odgovore poldrugega milijona sodelujočih in v tem petdimenzionalnem okolju skušali najti vzorec. Zaradi velikanskega števila različnih kombinacij (vsak od milijona in pol sodelujočih je pri vsaki posamezni karakteristiki dosegel določeno število točk) so za iskanje morebitnega vzorca potrebovali pomoč tehnologije. Napredni algoritem je z analiziranjem rezultatov sodelujočih v raziskavi res našel vzorec. Znanstveniki so tako prepoznali štiri večje skupine in tako potrdili obstoj štirih osebnostnih tipov.
Nekateri med nami so pač zoprni
Kot prvi se je izrisal osebnostni tip povprečnež. Gre za največjo skupino z morda ne najbolje izbranim imenom. A znanstveniki mirijo: uvrščati se v skupino povprečnežev sploh ni slabo. Gre za ljudi, ki dosežejo nekoliko nadpovprečno število točk pri ekstravertiranosti in nevrotičnosti, nekaj manj pa pri odprtosti. Kot pravijo psihologi, gre za »tipično« osebo. Statistika pravi, da je v tej skupini več žensk kot moških. Vzorniki so dosegli visoke točke pri vseh lastnostih, razen pri nevrotičnosti. »To so prijetni ljudje z visoko stopnjo sprejemljivosti,« so zapisali znanstveniki. Nekoliko manj prijetno je v družbi tistih, ki dosegajo veliko točk pri ekstravertiranosti, a podpovprečno pri sprejemljivosti, natančnosti in odprtosti. Gre za egocentrike ali, kot se je politično nekorektno izrazil Luís Amaral, eden od avtorjev študije, »pač zoprneže«. Znanstveniki so opazili, da je največ pripadnikov te neugledne skupine med mladimi moškimi, a so ob tem poudarili, da pripadnost enemu od štirih tipov ni vseživljenjska, pač pa se z leti in življenjskimi izkušnjami lahko spremeni. Psihologi so z analiziranjem velikega vzorca opazili še skupino ljudi, ki je zbrala malo točk pri nevrotičnosti in odprtosti, nekaj več pa pri natančnosti in sprejemljivosti. Takšne ljudi so označili za zadržane. Pri obeh spolih so opazili, da se s starostjo sodelujočih višajo tudi njihove točke pri odprtosti, sprejemljivosti in čustveni stabilnosti, kar gre pripisati čedalje večji zrelosti.
.jpg)
Ni res, da se nasprotja privlačijo
Ker so dognanja znanstvenikov še zelo sveža, njihovih izsledkov še niso aplicirali na druga področja, a potencial je zelo velik. Predvsem pri zaposlovanju novega kadra ali iskanju partnerja za romantičen odnos. Zakaj zapravljati čas z nekom, ki se od vas zelo razlikuje, ko pa so znanstveniki pred časom dognali, da ne drži, da se nasprotja privlačijo?
V naslednjem koraku se bodo znanstveniki posvetili raziskovanju, ali so denimo ljudje, ki se uvrščajo v skupino vzornikov, uspešnejši pri svojem delu kot drugi. Nekateri uveljavljeni psihologi sicer pozdravljajo novo kategorizacijo, a imajo tudi dvome. V prihodnosti bodo tako skušali ugotoviti, ali so ti štirje tipi zares univerzalni. Poldrugi milijon sodelujočih, ki je prispeval k dognanju znanstvenikov, je namreč angleško govoreč. Večinoma gre torej za zahodnjake, znanstvenike pa zanima, ali se pri drugih skupinah ljudi izoblikujejo isti štirje osebnostni tipi.
