Pred dnevi je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti kitov in delfinov v Sredozemskem morju in devet od enajstih vrst, ki so redno prisotne v Sredozemskem morju, uvrstila v eno od kategorij ogroženosti na rdečem seznamu. V procesu so sodelovali tudi strokovnjaki iz slovenskega društva Morigenos. Podpopulacije štirih vrst, navadnega delfina v Korintskem zalivu (Grčija), velike pliskavke v zalivu Ambracia (Grčija) ter orke in dolgoplavute mrke pliskavke v Gibraltarski ožini, veljajo za kritično ogrožene in jim grozi izumrtje. Glavne grožnje so pomanjkanje plena, degradacija habitata, naključni ulov v ribiške mreže, podvodni hrup, kemično in plastično onesnaženje ter podnebne spremembe.
Sredozemsko morje ni varno za kite in delfine
Sredozemska populacija velike pliskavke, kamor spada tudi populacija v Tržaškem zalivu, je ena od dveh vrst, ki sta bili opredeljeni kot najmanj ogroženi. Kljub temu so nekatere lokalne populacije pod večjimi pritiski kot druge, primer je že omenjena kritično ogrožena populacija velike pliskavke v grškem zalivu Ambracia. Populacija v Tržaškem zalivu in okoliških vodah, ki jo že skoraj 19 let preučuje in spremlja društvo Morigenos, se sicer spopada z mnogimi grožnjami, a je za zdaj razmeroma stabilna. Navadni delfin, vrsta, ki je bila nekoč pogosta v severnem Jadranu, a jo danes obravnavamo kot regionalno izumrlo, je opredeljen kot ogrožen.
»Sredozemsko morje preprosto ni varen dom za kite in delfine. Že desetletja ni, a zadnji trendi kažejo, da gre pri večini vrst le še na slabše. Politiki se morajo zavedati, da so morski sesalci bistveni sestavni del zdravega morskega ekosistema in delujejo kot nekakšen indikator stanja morja, zato je pomembno, da začnejo ukrepati,« je povedal Nicolas Entrup, sodirektor za mednarodne odnose pri organizaciji OceanCare. S tem se je strinjal tudi Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in član IUCN, ki je dejal, da so lahko kiti in delfini včasih izjemno odporni proti človeškim pritiskom. »Ker pa se stanje večine populacij slabša in ne izboljšuje, je jasno, da s svojim delovanjem preveč pritiskamo nanje. In ne gre samo za kite in delfine. Vse te grožnje negativno vplivajo na njihov celotni ekosistem, od katerega smo odvisni tudi ljudje,« je povedal Genov.
Število velikih kitov v Sredozemlju upada
Tudi prihodnost za dve veliki vrsti kitov, ki sta redno prisotni v Sredozemskem morju, ni svetla. Kit glavač je bil ponovno opredeljen kot ogrožena vrsta, medtem ko je bil brazdasti kit, največja sredozemska vrsta in edina vrsta vosatih kitov, ki redno živi v Sredozemlju (in se občasno pojavi tudi v Sloveniji, nazadnje novembra lani), iz ranljive uvrščen v ogroženo vrsto. Po preteklih ocenah je v regiji živelo okoli 3500 brazdastih kitov, danes znanstveniki na podlagi obsežne raziskave v okviru mednarodnega sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov v Črnem morju, Sredozemskem morju in na sosednjem atlantskem območju, v kateri je sodeloval tudi Morigenos, ocenjujejo, da jih je le še okoli 1800.
Tako glavači kot brazdasti kiti so še posebej izpostavljeni nevarnosti trčenja z ladjami in podvodnemu hrupu, ki ga povzroča človek. V zadnjem času so raziskovalci izrazili resno zaskrbljenost zaradi mikroplastike, ki jo zaužijejo brazdasti kiti, in makroplastike, ki jo zaužijejo glavači. Že konec novembra je znanstveni odbor omenjenega sporazuma, katerega član je tudi Tilen Genov, izdal številna priporočila za takojšnje ukrepanje kot odgovor na zadnje ocene rdečega seznama: vse vlade držav pogodbenic sporazuma morajo upoštevati in izvajati ukrepe za izboljšanje ohranitvenega statusa vrst ter ukrepe, opredeljene v varstvenih načrtih. »Zaščita vrst in populacij je seveda izjemnega pomena, vendar ne bi smeli biti zadovoljni zgolj s tem, da njihova številčnost zaradi varstvenih prizadevanj postane stabilna. V čem je smisel živalim dovoliti preživetje, če preživetje pomeni, da se morajo nenehno boriti, da bi se izognile utopitvi v mreži, smrti pod propelerjem plovil, oglušitvi zaradi podvodnih zračnih topov ali boleznim zaradi zaužitja strupenih kemikalij ali mikroplastike? Naša naloga bo končana šele, ko bomo vedeli, da živali dobro uspevajo v okolju, v katerem so se skozi evolucijo razvile,« je povedal Giuseppe Notarbartolo di Sciara, ustanovitelj raziskovalnega inštituta Tethys in svetovalec za vodne sesalce pri konvenciji o varstvu selitvenih vrst. vl
