Grenlandski ledeni pokrov na prvi pogled deluje kot ogromna nepremična masa, vendar je resničnost precej drugačna. Na podlagi starejših raziskav je kazalo, da površje sestavljajo urejene, skoraj popolno zložene plasti ledu, nato pa so znanstveniki na severu Grenlandije odkrili nenavadne formacije. Slednje dokazujejo, da se globoko pod površjem nekaj premika. Prizor so znanstveniki slikovito primerjali z loncem vrelih špagetov, saj se plasti ledu nenehno premeščajo.
Študija, objavljena v reviji The Cryosphere, ki jo je vodil glaciolog Robert Law v sodelovanju z Univerzo v Bergnu, ponuja pojasnilo: toplotno konvekcijo v trdnem ledu. Čeprav led dojemamo kot trdno snov, se v času več tisočletij obnaša kot izjemno gosta tekočina. Zaradi geotermalne toplote, ki prihaja iz globin Zemlje, postane najnižji sloj ledu redkejši in lažji, zato se začne počasi dvigovati proti površju. Hkrati se hladnejši in gostejši zgornji sloji spuščajo, kar povzroča kroženje, podobno vrenju vode na štedilniku.
»Običajno imamo led za trden material,« pravi Andreas Born, profesor v Centru za raziskovanje podnebja Bjerknes in na oddelku za geoznanosti Univerze v Bergnu. »Zato je odkritje, da deli grenlandskega ledenega pokrova dejansko prehajajo skozi toplotno konvekcijo, naravnost osupljivo,« je dejal.
Da pride do takšnega »vrenja«, morajo biti izpolnjeni specifični pogoji, kot so izjemna debelina ledu, ki presega dva kilometra, minimalne padavine in stabilno dno, kar pojasnjuje, zakaj ta fenomen opazimo prav na severnem delu Grenlandije. Odkritje bo ključno vplivalo na prihodnje podnebne modele, saj bodo morali znanstveniki zdaj upoštevati, da so globoki sloji ledu mehkejši, kot so predvidevali doslej.
To odkritje prihaja v času, ko Grenlandija izgublja ogromne količine mase. Podatki kažejo, da je med letoma 1992 in 2020 izginilo skoraj 5000 gigaton ledu, kar je tudi opazno dvignilo morsko gladino.
