Ko je rover, težak približno 899 kilogramov, maja 2024 zapeljal čez krhek mineralni kos, se je ta razpočil in razkril svetlo rumene kristale žvepla, znane tudi kot žveplovec. Čeprav so na Marsu minerali sulfata razmeroma pogosti, je to prvi primer, da so znanstveniki na rdečem planetu našli žveplo v njegovi čisti, elementarni obliki, piše Science Alert.
Odkritje je še toliko bolj zanimivo, ker je območje Gediz Vallis Channel, kjer je rover naletel na kamnino, posejano s številnimi podobnimi kamni. Ti so pred razbitjem videti skoraj enaki kot tisti, ki ga je Curiosity povozil, kar nakazuje, da bi lahko bilo elementarno žveplo na tem območju precej razširjeno.
Oaza sredi puščave
»Najti polje kamnov iz čistega žvepla je podobno, kot če bi sredi puščave našli oazo,« je ob objavi odkritja dejal Ashwin Vasavada, znanstvenik projekta Curiosity v Nasinem Jet Propulsion laboratoriju. »Ne bi ga smelo biti tam, zato moramo zdaj pojasniti, kako je nastalo. Prav takšna nepričakovana odkritja delajo raziskovanje planetov tako razburljivo.«
Sulfati nastajajo, ko se žveplo – običajno v kemičnih spojinah – v vodi poveže z drugimi minerali. Ko voda izhlapi, minerali ostanejo v obliki sulfatov. Takšni minerali lahko znanstvenikom veliko povedo o zgodovini vode na Marsu in o tem, kako se je površje planeta spreminjalo skozi čas.
Čisto žveplo pa nastaja le v zelo specifičnih razmerah, za katere doslej ni bilo znano, da bi obstajale na območju, kjer je Curiosity odkril kristale. To pomeni, da bi lahko na Marsu obstajali geološki procesi, ki jih znanstveniki še ne razumejo.
Žveplo je sicer ključni element za življenje, saj ga organizmi uporabljajo pri nastajanju dveh pomembnih aminokislin, ki so nujne za tvorbo beljakovin. Čeprav so sulfati na Marsu znani že dlje časa, odkritje elementarnega žvepla še ne pomeni dokaza o življenju. Vendar pa dopolnjuje vse več dokazov, da je imel planet v preteklosti pogoje, ki bi lahko omogočali življenje.
Potrebne je tudi malo sreče
Ker so raziskovalci Marsa omejeni na podatke, ki jih zbirajo robotske odprave, ima pri takšnih odkritjih pomembno vlogo tudi sreča. Instrumenti roverja Curiosity so sicer sposobni analizirati kamnine, vendar bi znanstveniki morda potrebovali še precej časa, da bi našli žveplo, če ne bi rover ravno zapeljal čez kamnino in jo razbil.
Naslednji korak bo ugotoviti, kako je žveplo sploh nastalo na tem območju. To bo verjetno zahtevalo dodatne analize in modele geološkega razvoja Marsa.
Območje Gediz Vallis Channel je sicer bogato z geološko zgodovino. Gre za nekdanjo rečno strugo, kjer kamnine še danes razkrivajo sledove reke, ki je tam tekla pred milijardami let. Rover Curiosity še naprej raziskuje to rečno korito, saj znanstveniki upajo, da bo razkril še kakšno presenečenje.
Površje rdečega planeta medtem raziskuje tudi rover Perseverance, ki je na Marsu že več kot pet let. Junija lani je postavil rekord za najdaljšo vožnjo robotskega vozila na drugem planetu, ko je v enem dnevu prevozil 411 metrov.
