Jeseni 2024 je v italijanskih gorah Monviso izginil 66-letni alpinist in ortopedski kirurg Nicola Ivaldo. Na pot se je odpravil sam, brez natančnih informacij o svoji smeri. Reševalci so našli le njegov avto, teren pa je bil ogromen in izjemno zahteven. Kljub večdnevnemu iskanju s helikopterji in peš ekipami ga niso našli. Zgodnji sneg je akcijo prisilno prekinil, piše BBC.
Iskanje so nadaljevali poleti 2025, tokrat s pomočjo dronov in umetne inteligence. Drona sta v nekaj urah posnela več kot 2600 fotografij strmih pobočij in grap. Programska oprema z umetno inteligenco je nato slike analizirala piksel za pikslom in iskala barvne ali teksturne nepravilnosti v naravnem okolju.
Med številnimi zaznanimi točkami je izstopala majhna rdeča pika. Izkazalo se je, da gre za Ivaldovo čelado. Na istem mestu so reševalci kmalu našli tudi njegovo truplo, delno prekrito s snegom. Brez pomoči AI bi ga na tem težko dostopnem območju najverjetneje nikoli ne odkrili.
Strokovnjaki poudarjajo, da umetna inteligenca ne nadomešča ljudi, temveč jim pomaga hitreje zožiti območje iskanja. Tehnologija ima še vedno omejitve, saj lahko zazna tudi lažne sledi, kot so nenavadno obarvani kamni ali smeti, ter slabše deluje v gozdnatih in slabo vidnih razmerah.
Kljub temu raziskovalci po Evropi razvijajo vedno bolj napredne sisteme, ki bodo v prihodnje omogočali sprotno analizo posnetkov kar med letom drona ter natančnejše napovedovanje, kje bi se pogrešana oseba lahko nahajala.
Primer iz Monvisa jasno kaže, da lahko umetna inteligenca v iskalno-reševalnih akcijah postane ključno orodje – in v mnogih primerih odločilni dejavnik med življenjem in smrtjo.
