Mednarodni ekipi znanstvenikov je s pomočjo naprednega teleskopa v čilski puščavi Atacama uspelo uzreti svetlobo iz najzgodnejših obdobij vesolja. Opazovanja, opravljena leta 2022, so razkrila njegovo podobo, staro komaj 380.000 let, kar ponuja neprecenljiv vpogled v razmere, ki so vladale tik po velikem poku, dogodku, ki je pred 13,8 milijarde let sprožil nastanek vsega, kar poznamo, poroča spletišče space.com.
V teh prvih nepredstavljivo peklenskih trenutkih je bilo vesolje gosta vrela juha delcev, tako energična, da fotoni – delci svetlobe – niso mogli prosto potovati. Predstavljajte si okolje, kjer je bila energija tako intenzivna, da je svetloba sama ostala ujeta. Šele ko se je vesolje dovolj ohladilo in razširilo, približno 380.000 let po velikem poku, so se protoni in elektroni lahko združili v nevtralne atome vodika. Ta dogodek, znan kot rekombinacija, je fotonom omogočil, da so se končno osvobodili in začeli dolgo pot skozi prostor in čas.
Pradavna svetloba
Prav ta pradavna svetloba, imenovana kozmično prasevanje, je tista, ki so jo astronomi zaznali s teleskopom. Suzanne Staggs, direktorica in raziskovalka na Univerzi Princeton, je v izjavi za javnost poudarila: »To, kar vidimo, so dejansko prvi koraki k nastanku prvih zvezd in galaksij. Opazovanje teh zgodnjih fluktuacij v gostoti snovi nam omogoča razumeti, kako so se kasneje oblikovale velike kozmične strukture.«
Slika otroškega vesolja, kot jo nekateri imenujejo, ni zgolj znanstvena kurioziteta, pač pa je ključni del sestavljanke pri razumevanju evolucije od singularnosti do kompleksnih struktur, kot so galaksije, zvezde, planeti in navsezadnje tudi življenje. Z analizo subtilnih temperaturnih razlik v kozmičnem prasevanju lahko znanstveniki preizkušajo in izpopolnjujejo svoje modele o nastanku vesolja.
Vpogled v semena
»Ta opazovanja dajejo vpogled v semena, iz katerih so zrasle vse strukture, ki jih vidimo danes,« je nedavno komentiral dr. Lev Petrov, astrofizik s Kalifornijskega tehnološkega inštituta. »Iz teh začetnih nehomogenosti v porazdelitvi snovi so se pod vplivom gravitacije začeli formirati ogromni oblaki vodika in helija. Ko so ti oblaki kolapsirali pod lastno težo, so se v njihovih središčih vnele prve zvezde, ki so nato s svojim sevanjem in poznejšimi eksplozijami obogatile vesolje s težjimi elementi.«
Kljub izjemnemu napredku ta nova opazovanja še ne odgovarjajo na nekatera najgloblja vprašanja kozmologije. Približno 95 odstotkov mase in energije vesolja naj bi sestavljali temna snov in temna energija – skrivnostni komponenti, ki ju ne moremo neposredno niti videti niti razumeti.
