Pume v Patagoniji ob prihodu Evropejcev niso bile več dobrodošle. Rejci ovac so jih v 20. stoletju skoraj povsem iztrebili. Po ustanovitvi narodnega parka leta 2004 so se začele vračati, a so naletele na spremenjen ekosistem. V njihovi odsotnosti so se na območju naselili magellanovi pingvini (Spheniscus magellanicus), ki običajno gnezdijo na varnih otokih. Vzpostavili so ogromno kolonijo s kar 40.000 gnezdečimi pari.
Iznajdljive pume so ob vrnitvi hitro izkoristile priložnost, očitno pa so prepričale tudi druge predstavnike in predstavnice svoje vrste. »Mislili smo, da gre le za nekaj posameznih pum,« je povedal soavtor študije Mitchell Serota, ekolog na Duke Farms v New Jerseyju. »Toda ko smo prispeli tja, smo našli ogromno sledi pum v bližini kolonije pingvinov.«
Od samotarjev do sosedov
Raziskovalci so med letoma 2019 in 2023 s pomočjo kamer in GPS-ovratnic spremljali 14 pum. V tem času so ugotovili presenetljive vedenjske vzorce. Pume, ki so lovile pingvine, so se v dobi gnezdenja zadrževale tik ob koloniji. Ko so se pingvini poleti odselili na morje, pa so svoje območje gibanja povečale za dvakrat.
Pume so sicer znane kot izraziti samotarji, ki branijo velika ozemlja. Nenadno izobilje hrane v obliki pingvinov pa je pomenilo, da so se med seboj prenehale obravnavati kot za preživetje nevarno konkurenco. Raziskovalci so med merjenjem zabeležili kar 254 srečanj med pumami, ki so se prehranjevale s pingvini, in le štiri srečanja med tistimi, ki so lovile drug plen. Gostota pum v parku je bila več kot dvakrat večja od najvišje doslej zabeležene v Argentini.
Lekcija za varstvo narave
Ugotovitve razkrivajo, da v vselej dinamični naravi »popravni izpiti« niso zagotovljeni in da ponovna naselitev vrste ne pomeni preprostega »previjanja ure nazaj« v preteklost.
»Vračanje prostoživečih živali v današnjih spremenjenih pokrajinah lahko ustvari popolnoma nove interakcije, ki na nepričakovan način preoblikujejo vedenje živali in populacije,« pojasnjuje Serota.
To predstavlja izziv za upravljalce parkov, saj imajo opraviti z dvema avtohtonima vrstama (pumo in pingvinom), ki medsebojno delujeta na način, kakršnega pred človeškim posegom v okolje ni bilo. Medtem ko plenjenje verjetno ne bo ogrozilo velike kolonije pingvinov, pa bi lahko zavrlo nastajanje novih, manjših kolonij.
Raziskovalna ekipa namerava v prihodnosti preučiti, kako ta novi odnos med pumami in pingvini vpliva na druge vrste plena v okolici.
