Najnovejši satelitski in oceanski podatki Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) kažejo na hitro razvijajočo se anomalijo v Tihem oceanu. Meteorologi pa ob tem opozarjajo, da se svet verjetno sooča z nastankom tako imenovanega super El Niña, ki bi lahko po moči tekmoval z najintenzivnejšimi tovrstnimi pojavi v zgodovini meritev ter povzročil obsežne motnje v globalnih vremenskih vzorcih.
El Niño, klimatski fenomen, ki ga zaznamuje izrazito segrevanje površinskih voda v ekvatorialnem Tihem oceanu, se v svoji ekstremni oziroma »super« obliki v povprečju pojavi enkrat na 10 do 15 let. Takrat temperature oceana v ključni regiji presežejo dolgoletno povprečje za več kot dve stopinji Celzija, kar sproži močan in daljnosežen odziv v zemeljski atmosferi.
Trenutni indikatorji, vključno z rekordnimi sunki zahodnih vetrov, ki potiskajo tople vodne mase proti vzhodu, močno spominjajo na predhodne velike dogodke iz let 1982–83, 1997–98 in 2015–16, je te dni pisal ameriški časnik Washington Post.
Temperaturni šok
Znanstveniki z naraščajočo zaskrbljenostjo opazujejo razvoj dogodkov, saj bi takšen fenomen lahko povzročil občuten dvig že tako visokih globalnih temperatur. Toplota, ki se med El Niñom sprosti iz oceana, se namreč razširi po tropih in nato prerazporedi po vsem planetu.
Strokovnjaki, med njimi ugledni ameriški klimatolog Zeke Hausfather, ocenjujejo, da bo fenomen dodatno obremenil pregreto ozračje. Čeprav se učinki na globalne temperature običajno pokažejo z zamikom, Hausfather napoveduje, da bo dogodek zvišal ocene za povprečne temperature v letu 2026, leto 2027 pa bi lahko zaradi tega postalo najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Položaj dodatno otežuje prisotnost toplogrednih plinov. Podnebni sistem Zemlje zaradi visokih koncentracij emisij ne more več učinkovito razpršiti te enormne količine dodatne toplote pred začetkom naslednjega cikla. Posledično vsak močan El Niño dvigne osnovno linijo globalnega segrevanja na višjo raven.
Preoblikovanje vremena
Če se bo fenomen v celoti razvil, bo njegove posledice čutilo celotno svetovno gospodarstvo in kmetijstvo, napovedujejo v Washington Postu. Na eni strani bi močni višinski vetrovi, ki spremljajo pojav, lahko znatno zadušili nastajanje orkanov v Atlantiku, kar bi prineslo olajšanje za tamkajšnje obalne regije.
Nasprotno pa se v Tihem oceanu obeta burno dogajanje. Območja vzhodne Azije, vključno s Filipini, Kitajsko in Japonsko, lahko pričakujejo povečano tveganje nastanka uničujočih tajfunov. Prav tako grozi povečana aktivnost tropskih neviht na območju Havajev.
El Niño s seboj prinaša tudi skrajnosti v količini padavin. Medtem ko bi zahodna obala Združenih držav Amerike ob prisotnosti dodatnih morskih vročinskih valov lahko trpela zaradi izjemne vročine in hude suše z visoko stopnjo nevarnosti gozdnih požarov, se na jugu ZDA, predvsem na Floridi, in v Kaliforniji obetajo siloviti nalivi s katastrofalnimi poplavami.
V Slovenijo in širšo jadransko regijo bi močan El Niño verjetno prinesel precej nestanovitne vremenske razmere, ki bi močno vplivale na kmetijstvo in lokalno infrastrukturo. V pozni zimi in zgodnji pomladi bi lahko oslabljen polarni vrtinec povzročil nenadne vdore zelo hladnega zraka, kar predstavlja izjemno veliko tveganje spomladanske pozebe sadnega drevja in občutljivih vinogradov.
Po drugi strani toplejše Jadransko morje v kombinaciji s povečano vlažnostjo v ozračju v prehodnih letnih časih, zlasti jeseni, močno poveča nevarnost intenzivnih, lokaliziranih padavin in hudourniških poplav, medtem ko poletje lahko postane še bolj sušno in zaznamovano z dolgotrajnejšim vročinskim valom.
Opozorila pred prehitrimi zaključki
Suša grozi tudi Avstraliji, Indoneziji, delom vzhodne Afrike in Indiji, kjer bi oslabljen monsun lahko močno prizadel kmetijsko pridelavo. Na drugi strani Tihega oceana, ob obalah Peruja in Ekvadorja, se države že pripravljajo na uničujoče nalive.
Kljub močnim podobnostim klimatskih modelov pa ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) svetuje zmernost. Michelle L'Heureux, vodilna napovedovalka za pojav El Niña pri agenciji NOAA, je za omenjeni časnik poudarila, da se tovrstne napovedi trenutno soočajo s tako imenovano spomladansko pregrado napovedljivosti – obdobjem v letu, ko so računalniški modeli tradicionalno najmanj zanesljivi.
Zgodovina beleži primere, na primer leta 2014, ko so zgodnje indikacije o močnem El Niñu jeseni zvodenele zaradi nepredvidenega upada zahodnih vetrov. Kljub temu institucije poudarjajo pomen teh zgodnjih opozoril, saj državam, reševalnim službam in gospodarstvu omogočajo čas za pripravo in blaženje morebitnih katastrofalnih posledic.
