Mednarodna ekipa znanstvenikov je prvič v zgodovini odkrila neposredne dokaze o prisotnosti električnih razelektritev oziroma strel v redki atmosferi Marsa. Prelomno odkritje, ki temelji na podatkih Nasine vesoljske sonde MAVEN, rešuje desetletja staro uganko o električni dejavnosti na rdečem planetu in prinaša nove varnostne izzive za prihodnje človeške odprave.
Znanstveniki že dolgo domnevajo, da bi lahko siloviti peščeni viharji, ki redno pustošijo po Marsu in v zrak dvignejo milijarde ton prahu, ustvarjali močno statično elektriko. Pojav naj bi bil podoben tistemu, ki ga na Zemlji občasno opažamo ob gostih vulkanskih izbruhih. Zaradi izjemno redkega plašča iz ogljikovega dioksida na Marsu – tlak na površju je le delček zemeljskega – klasičnih strel doslej ni bilo mogoče vizualno zaznati ali potrditi.
Preboj je zdaj uspel raziskovalni ekipi, ki sta jo vodila František Němec s Karlove univerze v Pragi in Ondřej Santolík s Češke akademije znanosti. S skrbno analizo več kot 100.000 radijskih posnetkov, ki jih je zbrala Nasina sonda MAVEN (Mars Atmosphere and Volatile Evolution), so naleteli na edinstven elektromagnetni podpis, ki nesporno kaže na električno praznjenje.
Znanstveniki so zaznali specifičen elektromagnetni pojav, strokovno znan kot žvižgajoči val. Ko pride do bliska, se ustvari kratek utrip elektromagnetnega sevanja. Med potovanjem tega sevanja skozi plazmo v ionosferi se višje frekvence širijo hitreje kot nižje in prve dosežejo detektor. To ustvari značilen drseči radijski vzorec, ki deluje kot jasen prstni odtis strele. Na Zemlji so ta pojav poznali že pred začetkom vesoljske dobe, z njim pa so že potrdili prisotnost strel na Jupitru, Saturnu in Neptunu.
Ta edinstveni signal je sonda MAVEN zabeležila med letom na višini okoli 350 kilometrov nad južno poloblo Marsa.
Lokacija ni naključna. To območje rdečega planeta je edinstveno, saj ima ohranjene ostanke lokalnih magnetnih polj v planetarni skorji. Te magnetne anomalije so delovale kot kanal, ki je omogočil, da je elektromagnetni signal iz nižjih slojev atmosfere sploh prodrl do senzorjev vesoljskega plovila v orbiti. Signal je bil približno desetkrat močnejši kot šum v ozadju.
Odkritje prinaša povsem novo razumevanje marsovske atmosferske kemije. Električne razelektritve namreč dokazano razbijajo molekule in spreminjajo kemično sestavo plinov, kar bo treba odslej upoštevati pri preučevanju podnebne zgodovine planeta.
Hkrati najdba postavlja nova vprašanja na področju varnosti. Vesoljske agencije in zasebna podjetja pospešeno načrtujejo prve misije s posadko na Mars. Naelektreni peščeni viharji in nevidne razelektritve bi lahko predstavljali resno tveganje za občutljivo elektronsko opremo roverjev, komunikacijske sisteme in prihodnje bivalne module na površju.
