»Takšen način pokopa ni bil naključen. Šlo je za zavestno dejanje skupnosti, ki je verjela, da ta človek predstavlja grožnjo celo po smrti,« so pojasnili raziskovalci, vključeni v projekt rekonstrukcije, katerega podrobnosti so bile objavljene v znanstveni reviji OrtogOnLineMag.
Čeprav je bil moški pokopan znotraj cerkvenega območja, je bilo njegovo mesto na pokopališču skrajno nenavadno. Ležalo je ob samem robu, na delu, ki je veljal za najmanj častnega. »To nam pove, da je obstajal globok strah ali nezaupanje do te osebe. Pokop v cerkvenem prostoru nakazuje, da ni bil izobčen, vendar način pokopa kaže, da se je skupnost želela zaščititi,« navajajo arheologi. V tistem času, zlasti med epidemijami in vojnami, so vsako nepojasnjeno smrt ali bolezen pogosto pripisovali delovanju vampirjev.
Kdo je bil moški
Analiza kosti je razkrila, da je moški umrl v starosti med 40 in 50 leti, visok pa je bil približno 163 centimetrov. Na njegovem okostju so našli številne sledi poškodb, vključno z zaceljenimi zlomi in ranami. Predvidevajo, da bi lahko bil vojak ali oseba, nagnjena h konfliktom, kar je bilo v takratni družbi pogosto dovolj, da si je nekdo pridobil ugled nevarnega – ali celo nadnaravnega bitja.
»To je bil človek, ki je v življenju izkusil veliko nasilja. Njegove poškodbe kažejo na fizično težko in nevarno življenje,« je za OrtogOnLineMag povedala dr. Nataša Šarkić, arheologinja, ki je sodelovala pri raziskavi. »Zaradi ene od poškodb je imel pohabljen obraz, zaradi česar bi se lahko zdel ljudem nevaren, to pa bi lahko vodilo v njegovo izobčenje.«
Dodala je, da je po starem slovanskem verovanju duša ostala vezana na telo še 40 dni po smrti. Za rekonstrukcijo so uporabili CT-posnetke lobanje in napredne 3D-modele. Čeprav je bila lobanja delno poškodovana, so jo znanstveniki digitalno rekonstruirali in na podlagi znanih anatomskih podatkov izdelali objektivno različico obraza.
»To ni umetniška interpretacija v klasičnem smislu. Rekonstrukcija temelji na anatomiji in merljivih podatkih, ne na domišljiji,« je povedal Cicero Moraes, grafični strokovnjak, ki je prav tako sodeloval pri projektu. Poleg znanstvene različice so izdelali tudi umetniško rekonstrukcijo, ki prikazuje, kako bi moški lahko bil videti v vsakdanjem življenju – z grobimi potezami in obrazom, ki jasno odraža težko življenje.
Znanstveniki poudarjajo, da srednjeveški vampirji nimajo veliko skupnega z današnjo popularno kulturo. »V tistem času vampir ni bil romantično bitje, temveč pojasnilo za strahove, ki jih ljudje niso znali racionalno razložiti – bolezni, nenadne smrti in nesreče,« pojasnjujejo raziskovalci.
Podobne grobove z vampirskimi značilnostmi so našli po vsej srednji in vzhodni Evropi, kar potrjuje, da je bil strah pred vrnitvijo mrtvih razširjen in globoko zakoreninjen. V Istri je znana zgodba o Juretu Grandu Aliloviću, ki je umrl leta 1656 in za katerega so prav tako verjeli, da je vampir. V Srbiji pa je znana zgodba o Petru Blagojeviću, ki je umrl leta 1725 in so mu po smrti prebodli srce s kolom in truplo sežgali, kar je bila običajna praksa s posmrtnimi ostanki tistih, za katere so verjeli, da so vampirji.
