Sebastian Gomez-Pena, prostovoljec v prvem britanskem preizkušanju naprave podjetja Neuralink, je po nesreči ostal paraliziran od vratu navzdol. »Življenje se ti popolnoma spremeni, ko nenadoma ne moreš več premakniti niti enega uda,« je povedal Gomez-Pena, ki je doživel nesrečo po zaključku prvega semestra na medicinski fakulteti. »Takšna tehnologija ti na nek način vrne upanje.«
Je eden od sedmih udeležencev britanske raziskave, katere cilj je oceniti varnost in zanesljivost naprave. Vodilni nevrokirurg v raziskavi je izjavil, da je raven nadzora, ki jo omogoča čip, »osupljiva« in da bo predstavljala »prelomnico« v medicini, poroča Sky News.
Kako deluje Neuralinkov čip?
Med peturno operacijo v Univerzitetni bolnišnici v Londonu (UCLH) so moškemu v lobanjo vgradili čip, povezan s 1024 elektrodami, vsajenimi v možgane. Čeprav so pri posegu sodelovali britanski kirurgi in inženirji Neuralinka, je sam vsadek izvedel Neuralinkov robot R1, razvit za nameščanje mikroskopskih elektrod v občutljivo možgansko tkivo.
Elektrode, katerih nitke so približno desetkrat tanjše od človeškega lasu, so vstavljene približno štiri milimetre v površino Sebovih možganov, v območje, ki nadzoruje gibanje rok. Živčni signali se prenašajo do čipa, podatki pa se brezžično pošiljajo na računalnik.
Tam programska oprema, ki temelji na umetni inteligenci, »uči« razlagati signale ter Sebastianove namere gibanja rok – katerih funkcija je bila po nesreči prekinjena – pretvarja v premikanje kazalca na njegovem prenosniku ali telefonu.
»Samo pomislim in se zgodi«
»Vsak v moji situaciji poskuša premakniti kateri koli del telesa, da bi videl, ali je prišlo do kakršnega koli okrevanja. Zdaj, ko samo pomislim na gib roke, je neverjetno videti, da se nekaj dejansko zgodi,« je povedal Sebastian. »Samo pomisliš in se zgodi.«
Med pogovorom je Sebastian demonstriral tehnologijo z upravljanjem kazalca na zaslonu prenosnika. Hitro je listal po straneh znanstvenega članka, ki ga preučuje za izpite, označeval besedilo ter odiral in zapiral okna – enako hitro, če ne celo hitreje, kot oseba, ki uporablja miško ali sledilno ploščico.
Njegovi zdravniki, izkušeni nevrokirurgi, so bili prav tako navdušeni. »Osupljivo je. Vidite raven nadzora, ki jo ima,« je izjavil Harith Akram, nevrokirurg na UCLH in glavni raziskovalec britanske študije.
»To bo prelomnica«
Čeprav je projekt še v zgodnji fazi, Akram meni, da so rezultati zelo obetavni. Neuralink je potreboval skoraj deset let, da je razvil tehnologijo čipa, kirurškega robota in orodij umetne inteligence, potrebnih za prepričanje regulatorjev o varnosti testiranja na ljudeh. Prva naprava je bila vsajena ameriškemu prostovoljcu pred dvema letoma, danes pa jo uporablja 21 ljudi v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in Združenih arabskih emiratih. Vsi udeleženci trpijo za hudo paralizo zaradi poškodb hrbtenjače, možganske kapi ali nevrodegenerativnih bolezni, kot je ALS.
»Ta tehnologija bo prelomnica za bolnike s hudimi nevrološkimi okvarami,« je dejal Akram. »Ti bolniki imajo zelo malo možnosti, ki bi jim resnično izboljšale neodvisnost, zlasti danes, ko živimo v svetu, ki je tako odvisen od tehnologije.«
Prihodnost Neuralinka
Rezultati raziskave še niso objavljeni v recenziranih znanstvenih revijah niti predloženi regulatorjem. Neuralink je zavrnil intervju, vendar je omogočil dostop do raziskave. Poslanstvo podjetja je, kot navajajo, »vrniti avtonomijo tistim z nezadovoljenimi zdravstvenimi potrebami in odkleniti nove razsežnosti človeškega potenciala«.
Nekateri uporabniki so tehnologijo že osvojili do te mere, da lahko tipkajo na virtualni tipkovnici z »razmišljanjem« o pritiskanju tipk, drugi pa so z napravo upravljali robotsko roko, da so se lahko hranili. Poleg te raziskave, ki cilja na možganska področja za gibanje, je načrtovana tudi druga, usmerjena v področja za govor, z upanjem, da se bo ta lahko povrnil ljudem, ki so ga izgubili po možganski kapi ali drugih poškodbah možganov. Podjetje namerava raziskati tudi možnost vračanja vida s pošiljanjem podatkov s kamer prek čipa v vidna središča v možganih.
