Radioteleskop MeerKAT v Južni Afriki je zaznal izjemno močan radijski signal, ki prihaja z razdalje približno osem milijard svetlobnih let. Gre za enega najbolj oddaljenih signalov te vrste, kar so jih astronomi doslej zaznali. Signal prihaja iz sistema dveh galaksij v trku, ki ustvarjata zelo energijsko okolje, piše Science&Vie.

Takšni radijski signali so običajno prešibki, da bi jih zaznali na Zemlji. V tem primeru pa je signal postal viden zaradi posebnega pojava, imenovanega gravitacijska leča. Vmesna galaksija med izvorom signala in Zemljo s svojo maso ukrivi prostor in čas ter deluje kot naravna kozmična lupa, ki močno okrepi radijske valove.

Signal nastane v območju, kjer se galaksiji zlivata. Ob trku se oblaki plina močno stisnejo, kar vzbudi molekule hidroksila. Te nato oddajajo koherenten radijski signal, podoben laserju, vendar v radijskem delu spektra. Tak pojav astronomi imenujejo megamaser.

V tem primeru je zaznani signal tako močan, da raziskovalci predlagajo novo kategorijo – gigamaser, saj presega moč vseh doslej znanih hidroksilnih megamaserjev. Ta pojav je povezan tudi z izjemno hitrim nastajanjem zvezd, ki lahko doseže več sto Sončevih mas na leto.

Odkritje je pomembno, ker astronomom omogoča boljše razumevanje združevanja galaksij, nastajanja zvezd in razvoja vesolja. Radioteleskop MeerKAT bo v prihodnje dopolnil še zmogljivejši projekt Square Kilometre Array (SKA), ki bo z veliko večjo občutljivostjo omogočil odkritje številnih podobnih pojavov v oddaljenem vesolju. 

Kaj je radioteleskop MeerKAT?

Radioteleskop MeerKAT, sestavljen iz 64 anten v puščavi Karoo v Južni Afriki, je signal zaznal aprila 2025. Pokriva velik del južnega neba in zaradi visoke občutljivosti lahko zazna zelo šibke radijske signale, ki jih drugi instrumenti pogosto spregledajo.

MeerKAT je tudi predhodnik velikega mednarodnega projekta Square Kilometre Array (SKA), ki bo v Južni Afriki in Avstraliji postavil na tisoče anten. Novi teleskop naj bi bil približno desetkrat bolj občutljiv in naj bi začel delovati okoli leta 2028.

Prihodnja opazovanja bodo usmerjena v območja neba z močno gravitacijsko lečo, saj te delujejo kot naravni ojačevalniki signalov iz oddaljenega vesolja. Astronomi upajo, da bodo tako odkrili več oddaljenih megamaserjev in bolje razumeli njihov razvoj skozi kozmično zgodovino.

Priporočamo