Raziskovalna ekipa z Univerze Penn State se je odločila preučiti, ali bi ta zemeljska bitja sploh lahko preživela na Marsu. Študija, objavljena v reviji International Journal of Astrobiology, se osredotoča na vprašanje planetarne zaščite, s katerim želijo vesoljske agencije (kot je Nasa) preprečiti kontaminacijo drugih svetov z zemeljskim življenjem. Glavna zvezda raziskave je tardigrad, znan tudi kot vodni medvedek. Ta majhna bitja so sposobna kriptobioze – stanja, v katerem upočasnijo delovanje metabolizma in postanejo skoraj neranljiva.

Skrivnostno površje Marsa

Površje Marsa prekriva regolit, mineralni prah s kompleksno kemično sestavo. Raziskovalci pod vodstvom Corien Bakermans so v laboratoriju ustvarili dva približka marsovske prsti in vanju naselili tardigrade v njihovem aktivnem stanju. Rezultati so bili presenetljivi. V tem okolju so tardigradi pokazali znake hude stiske že po dveh dneh. Njihova vitalnost je drastično upadla, nekateri pa stika s prstjo niso preživeli. Pri različici prsti z Marsa, ki natančno posnema kemično sestavo kraterja Gale (kjer deluje rover Curiosity), so bile poškodbe manjše, a še vedno opazne.

Za žival, ki preživi vakuum vesolja, je smrt zaradi stika z marsovsko prstjo nenavadno odkritje. Znanstveniki so opazili, da so bila telesa najbolj prizadetih osebkov prekrita z mineralnimi delci in so na videz postala hrapava ter grudasta.

Ljudje ne bi preživeli

Zanimivo je, da je strupenost prsti izginila takoj, ko so simulant oprali z destilirano vodo. To nakazuje, da so za tardigrade (in verjetno tudi za ljudi) usodne določene soli ali druge topne snovi v prahu z Marsa.

Znanstveniki ocenjujejo, da je neposreden stik s peskom na Marsu najverjetneje toksičen. Brez predhodnega pranja prsti ne bi mogli uporabljati za kmetovanje, kar predstavlja velik logistični izziv, saj je voda na rdečem planetu izjemno dragocena surovina.

Kot poroča Wired, je raziskava ekipe šele prvi korak k razumevanju kompleksnosti okolja na Marsu. Naslednja faza bo osredotočena na natančno identifikacijo toksičnih molekul in preučevanje, kako nanje vplivajo nizek atmosferski tlak in ekstremne temperature. 

Priporočamo