Mednarodna ekipa znanstvenikov je v tisočletje starem angleškem rokopisu odkrila sledi DNK smrtonosnega virusa ovčjih koz. Najdba v evangeliarju iz Yorka je prvi primer, da so uspešno izolirali genom patogena s srednjeveškega pergamenta. Znanstveniki pa so tako dobili nov vpogled v zgodovino bolezni, ki med čredami pustoši že tisočletja.
V študija, ki so jo raziskovalci pod vodstvom univerze University College Dublin te dni objavili v znanstveni reviji Science Advances, so poudarili, da so srednjeveški rokopisi tudi svojevrstni biološki arhivi.
Pred množično uporabo papirja so knjige namreč izdelovali iz strojenega usnja telet, ovac in koz. Če je bila žival ob zakolu bolna, so genetske sledi okužbe ostale ujete v vlaknih usnja, kjer so se ohranile vse do danes.
V evangeliarju iz Yorka, ki je bil napisan v Canterburyju okoli leta 1000, so raziskovalci potrdili prisotnost virusa na treh listih. Prisotnost patogena, ki sicer primarno napada ovce, so nepričakovano odkrili tudi na straneh iz telečje in kozje kože.
Po mnenju strokovnjakov to kaže na redko prehajanje virusa med živalskimi vrstami ali pa na navzkrižno kontaminacijo med samim procesom izdelave pergamenta. Skupno so virusno sled izolirali na več britanskih in celinskih rokopisih, nastalih med 8. in 14. stoletjem.
Da bi se še bolj poglobili v zgodovino virusa, je ekipa analizirala ovčje zobe iz bronaste dobe, ki so jih našli v taborih nomadskih pastirjev v evrazijski stepi. Med štiridesetimi pregledanimi vzorci iz rokopisov in kosti so identificirali sorodne viruse, katerih izvor sega več kot 3700 let v preteklost, torej precej dlje od prvih sledi na pergamentih.
Primerjava starodavnih genetskih zaporedij z današnjimi sevi je še razkrila, da so se glavne linije virusa ločile pred 11.500 do 3700 leti. Ta diverzifikacija sovpada z udomačitvijo ovac in njihovim postopnim širjenjem iz evrazijskih step na območje Evrope. Raziskovalce je še posebej presenetilo dejstvo, da se je genom virusa ovčjih koz v vsem tem času le malo spremenil. Njegova genetska stabilnost je v ostrem nasprotju z nenehno evolucijo virusa, ki povzroča človeške koze.
Strokovnjaki upajo, da bo razumevanje tega pomagalo pri boljšem obvladovanju bolezni. Virus ostaja izjemno nalezljiv in smrtonosen patogen, ki lahko v nekaj dneh zdesetka čredo ter uniči proizvodnjo volne, mesa in mleka. O njegovi uničujoči moči priča tudi trenutni hud izbruh v Grčiji, ki tamkajšnjim kmetom povzroča ogromno gospodarsko škodo.
Avtorji raziskave verjamejo, da v knjižnicah in arhivih po vsem svetu čaka še veliko neprebranih bioloških zapisov. V usnjenih vezeh in na starih pergamentih se po njihovem mnenju skriva celotna pozabljena zgodovina živalskih in morda tudi človeških epidemij.