Konec meseca, natančneje 28. februarja, bodo astronomski navdušenci in opazovalci neba priča redkemu nebesnemu pojavu. Šest planetov – Merkur, Venera, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun – se bo navidezno poravnalo vzdolž ekliptike in ustvarilo obsežen lok čez večerno nebo. Čeprav tovrstni dogodki nimajo neposrednega vpliva na Zemljo, predstavljajo izjemno priložnost za opazovanje dinamike našega osončja.
Po podatkih astronomskih aplikacij, kot je Star Walk, bo poravnava najbolj izrazita okoli 28. februarja, čeprav bo pojav v različnih oblikah viden od konca februarja do prvih dni marca. Za opazovalce v Sloveniji in širši regiji bo ključnega pomena časovni okvir neposredno po sončnem zahodu.
Strokovnjaki svetujejo, da se opazovanje začne približno 30 minut po sončnem zatonu. To predstavlja precejšen izziv, saj je časovno okno ozko. Če opazovalci začnejo prezgodaj, bo svetloba somraka premočna, da bi videli šibkejše planete. Če čakajo predolgo, bosta Merkur in Venera, ki bosta nizko na zahodu, že zašla.
Od prostega očesa do teleskopov
Čeprav bo v nebesnem šovu sodelovalo šest planetov, vsi ne bodo vidni s prostim očesom. Vidljivost bo odvisna od lege planeta, njegove svetlosti in seveda lokalnih vremenskih razmer.
Venera in Jupiter: ta dva bosta najsvetlejša in najlažje opazna objekta. Venera bo dominirala nizko na zahodnem obzorju zaradi svojega izjemnega sijaja, medtem ko bo Jupiter kraljeval na vzhodnem delu neba. Služila bosta kot ključni orientacijski točki za iskanje preostalih planetov.
Saturn: nahajal se bo med obema velikanoma, na srednji višini. Viden bo s prostim očesom, vendar bo manj izrazit kot Venera in Jupiter.
Merkur: njegovo opazovanje bo najbolj problematično. Zaradi bližine Soncu in nizke lege na obzorju bo hitro izginil v večerni zarji ali za ovirami na horizontu.
Uran in Neptun: ledena velikana bosta za večino opazovalcev nevidna brez optičnih pripomočkov. Zaradi velike oddaljenosti in šibke svetlobe bo za njuno identifikacijo nujna uporaba močnega daljnogleda ali amaterskega teleskopa.
Ameriška vesoljska agencija Nasa opozarja, da bo Uran teoretično na meji vidnosti s prostim očesom v popolnoma temnih pogojih, kar pa je v času somraka praktično nemogoče doseči.
Vpliv Lune
Opazovalne pogoje bo letos dodatno otežila Luna. V času poravnave bo namreč blizu faze ščipa, njena močna svetloba pa bo zmanjšala kontrast neba. To bo še posebej otežilo iskanje šibkejših planetov, kot sta Neptun in Uran.
Za uspešno opazovanje bo ključna izbira lokacije. Ker se bodo planeti nizko nad obzorjem hitro skrili, je nujno poiskati točko z odprtim pogledom proti zahodu. V Sloveniji to pomeni izogibanje globokim dolinam ali mestnim središčem z visokimi zgradbami. Idealne lokacije so vzpetine, hribi brez dreves na zahodu ali odprte ravnice.
Svetlobno onesnaženje mest, kot je Ljubljana, bo dodatno otežilo vidnost Merkurja in Saturna, zato astronomi priporočajo umik na temnejša podeželska območja.
Tehnologija v pomoč opazovalcem
Zaradi kompleksnosti poravnave strokovnjaki priporočajo uporabo mobilnih aplikacij za astronomijo, kot sta Star Walk 2 in SkyView. Te omogočajo uporabnikom, da usmerijo telefon v nebo in v realnem času identificirajo položaj planetov, še preden ti postanejo vidni s prostim očesom. Aplikacije so koristne tudi za razlikovanje planetov od zvezd – planeti oddajajo stalno svetlobo, medtem ko zvezde zaradi atmosferskih motenj utripajo.
Poravnave planetov so vizualno privlačne, vendar astronomsko gledano niso tako redke. Je pa hkratna vidnost šestih planetov v večernem času manj pogosta. Februarja je bilo mogoče opazovati celo sedem planetov, a se takšna konfiguracija po poročanju britanskega The Guardiana ne bo ponovila vse do leta 2040.
Posebnost letošnjega pojava je njegova dostopnost. Številne poravnave se zgodijo v zgodnjih jutranjih urah pred sončnim vzhodom, kar omejuje število opazovalcev. Letošnji dogodek pa se bo odvil v zgodnjem večeru, kar omogoča lažje opazovanje za širšo javnost in družine.
Naslednji dnevi bodo za astronomske navdušence tekma s časom in vremenom, saj jasnost neba v tem letnem času v srednji Evropi ni zagotovljena.
