Medtem ko ugašamo luči in zaklepamo vhodna vrata, ena naprava v večini slovenskih domov ostaja prižgana. Nenehno utripanje brezžičnega usmerjevalnika, wifija, pa ni zgolj dober pokazatelj dandanašnje hiperpovezanosti, pač pa prinaša tudi nepotrebno zapravljanje denarja in odpira vrata varnostnemu tveganju.
Prizor vam je najbrž znan. V sodobnem gospodinjstvu se ob koncu dneva odvija skorajda vedno enak ritual. Televizor ugasnemo, pametni telefon priklopimo na polnilnik, luči ugasnemo. V tej temi pa ena naprava ne pozna počitka. Usmerjevalnik (router), nevpadljiva škatla, ki pogosto ždi nekje v kotu hodnika ali dnevne sobe, deluje naprej in oddaja signale v praznino noči.
Za večino uporabnikov je neprekinjeno delovanje interneta samoumevno, skorajda človekova pravica. Toda strokovnjaki za kibernetsko varnost in energetski svetovalci vse pogosteje opozarjajo, da je ta navada vedno vklopljenega sveta morda zrela za premislek. Razlogi niso zgolj finančni, čeprav v času nihajočih cen električne energije vsak evro šteje, temveč segajo globoko v vprašanja digitalne higiene in zasebnosti.
Cena udobja
Na prvi pogled se poraba usmerjevalnika zdi zanemarljiva. Povprečna poraba znaša od 5 do 20 vatov, odvisno od zmogljivosti in starosti modela. Toda v energetiki velja pravilo kumulative. Če naprava deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu, se številke seštevajo.
Po izračunih tehnoloških portalov lahko usmerjevalnik letno porabi od 11 do 44 evrov (ob upoštevanju povprečne cene 25 centov za kilovatno uro) električne energije. To ni znesek, ki bi posameznika pahnil v bankrot, vendar gre na ravni Slovenije za gigavate vampirske energije, ki se porablja za prenos podatkov, ko vsi spijo. Že osemurni nočni izklop lahko zniža ta strošek za tretjino. V času, ko si Evropa prizadeva za vsak odstotek prihranka energije, postane gumb za izklop tudi vprašanje odgovornosti.
Varnostni vidik
Bolj kot prihranek pri elektriki pa strokovnjake skrbi varnost. Usmerjevalnik je vhodna točka v vaše digitalno življenje – most med javnim internetom in vašimi zasebnimi podatki.
Leta 2018 je obsežen hekerski napad na stranke nemškega Telekoma prizadel skoraj milijon uporabnikov prav prek njihovih usmerjevalnikov, piše portal Ruhr24.
Kibernetski kriminalci nenehno skenirajo omrežja za ranljivosti. »Hekerji ne spijo, toda če vaš usmerjevalnik spi, ne morejo vstopiti,« se glasi poenostavljena mantra varnostnih strokovnjakov.
Izklopljena naprava je za hekerje nevidna naprava. Zmanjšanje časovnega okna, v katerem je vaše omrežje vidno na spletu, statistično zmanjša verjetnost oportunističnih napadov. Poleg tega redni izklopi in ponovni vklopi (reboot) počistijo kratkoročni pomnilnik naprave in lahko prekinejo morebitne škodljive procese, ki so se morda že naselili v sistemu.
Vprašanje sevanja
Tretji argument, ki pogosto deli javnost, pa je elektromagnetno sevanje. Čeprav slovenske institucije in mednarodne zdravstvene organizacije poudarjajo, da ni znanstvenih dokazov o škodljivosti brezžičnega omrežja in njegovega sevanja, ki je v zakonsko določenih mejah, previdnostno načelo ostaja izbira.
Za tiste, ki želijo zmanjšati, kot mu pravijo, »elektrosmog« v svojih spalnicah, je izklop wi-fi signala ponoči preprost ukrep brez stranskih učinkov. Gre za mirnejši spanec – če ne zaradi manj sevanja, pa vsaj zaradi odsotnosti utripajočih lučk.
Tehnološki puristi bi morda posegli po fizičnem stikalu, toda sodobni domovi so kompleksni ekosistemi. Popoln izklop usmerjevalnika je sicer najučinkovitejši za varčevanje z energijo, vendar ima svojo ceno.
Časovno določanje
Če iz omrežja izklopite celoten usmerjevalnik, utihnejo tudi stacionarni telefoni (ki danes delujejo preko interneta), pametni termostati morda izgubijo povezavo, varnostne kamere prenehajo pošiljati posnetke v oblak, avtomatske nočne posodobitve programske opreme pa se ne izvedejo.
Zato telekomunikacijski operaterji in proizvajalci usmerjevalnikov priporočajo elegantnejšo rešitev: časovno določanje signala.
Večina sodobnih usmerjevalnikov omogoča, da se uporabnik prijavi v administrativni vmesnik (običajno preko brskalnika) in nastavi urnik spanja za brezžično omrežje – na primer med 23. in 6. uro zjutraj. S tem ohranite kabelsko povezavo za nujne naprave in telefonijo, medtem ko se energetsko potratni in sevalni wifi oddajnik izklopi.
