Raziskava, objavljena v reviji PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences), kaže, da se obe polobli temnita, a severna polobla to počne hitreje. Razlika je povezana z kompleksnim naborom dejavnikov, med katerimi ključna vloga pripada človeškim vplivom na okolje. Spremembe v atmosferi in oceanih vplivajo na porazdelitev sončne energije, medtem ko debeli oblaki in aerosolni delci spreminjajo odbojnost površin. To pomeni, da Severna polobla absorbira več sončne energije in se hitreje segreva, kar še dodatno pospešuje globalno segrevanje, piše Twisted Sifter.

Zakaj je to problem?

Spremembe v odbojnosti in temperaturni neenakosti med polobloma vplivajo na atmosfero in cirkulacijo vetrov, kar lahko povzroča ekstremne vremenske pojave in pospešuje segrevanje severne poloble. Oblaki sicer deloma uravnavajo te razlike, a po dolgoročnih opazovanjih satelitov ta “uravnoteževalni mehanizem” ni dovolj močan.

Skupni zaključek znanstvenikov je jasen: Zemlja postaja temnejša, Severna in Južna polobla pa se segrevata in temnita različno. To je še en pokazatelj, da podnebna kriza ni le teorija – že spreminja osnovne lastnosti našega planeta in ogroža podnebno ravnovesje.

Priporočamo