Čeprav se največji sejem potrošniške elektronike v ZDA CES 2021 začenja šele v ponedeljek, so pri južnokorejskem podjetju Samsung že minulo sredo uradno predstavili novi liniji televizorjev. Njuna posebnost sta novi tehnologiji osvetlitve zaslona, ki imata sicer zelo podobno ime, a delujeta precej drugače in imata tudi drugačen učinek na dolgoživost in kakovost izdelkov. Zanemariti ne gre niti dejstva, da se močno razlikujeta po ceni. Linija televizorjev, ki bodo namenjeni množičnemu trgu, se imenuje neo QLED in deluje s pomočjo tehnologije mini LED. Tisti, ki se mu resnično ni treba ozirati na ceno, pa bo lahko izkusil zaslone s tehnologijo mikro LED. Kot rečeno, se tehnologiji močno razlikujeta. Začnimo s tisto, ki je bolj impresivna, a jo bomo morali običajni smrtniki še nekaj časa gledati predvsem v izložbah.
Značilnosti tehnologije mikro LED
Pri tehnologiji mikro LED je vsaka svetilna dioda v zaslonu svoj lasten vir svetlobe. V tem je podobna OLED-tehnologiji, ki pa je omejena s slabšo svetilnostjo in življenjsko dobo organskih komponent. Tehnologija mikro LED ne uporablja organskih diod, temveč so te anorganske. Vsako slikovno piko sestavljajo tri anorganske mikrodiode (rdeča, zelena, modra). To pomeni, da lahko vklopimo ali izklopimo vsako slikovno piko posebej oziroma sta sosednji slikovni piki lahko povsem drugih barv. Učinek tega je popoln kontrast, hkrati pa ni nobene potrebe po kakšnem barvnem filtru. Zato prinaša tehnologija mikro LED tudi izrazito boljšo svetilnost v primerjavi z zasloni OLED. Ti dosežejo svoj zgornji prag pri okoli 1000 nitih, teoretični zgornji prag tehnologije mikro LED pa sega do 10.000 nitov. Prvi komercialni Samsungovi zasloni bodo premogli svetilnost 4000 nitov. Poleg tega bodo uporabniki navdušeni zaradi izredne tankosti naprav, ki ne potrebujejo obrobe okoli zaslona, kot tudi odlične slike ne glede na zorni kot gledanja.
Ker diode niso organske, imajo zasloni s tehnologijo mikro LED tudi boljše obete za daljše delovanje. Samsung trdi, da bi njihovi zasloni mikro LED lahko delovali enajst let neprekinjenega predvajanja vsebin. Zanemariti pa ne gre niti zelo dobre energijske učinkovitosti tehnologije mikro LED, saj, kot rečeno, ni potrebna še dodatna plast barvnega filtra.
Glavna težava tehnologije ta trenutek je težavnost proizvodnje. Pri zaslonu z ločljivostjo 4K morajo izdelati kar 25 milijonov majhnih diod, ki morajo biti brezhibno poravnane in brez razlik v svetlosti. Cene teh televizorjev bodo do izboljšave postopka izdelave nesramno visoke. Zanimivi so predvsem za profesionalne uporabnike s potrebami, ki jih druge vrste zaslonov ne morejo zadovoljiti. Samsung je tehnologijo predstavil v svojih modularnih zaslonih, ki sestavljajo ogromne zaslone »zid« oziroma »the Wall«. Svojo različico ima tudi Sony z modularnimi zasloni crystal LED. Ti so pri snemanju izredno uspešne TV-serije Mandalorec (The Mandalorian) nadomestili zeleno ozadje in pričarali bistveno bolj prepričljivo gledalsko izkušnjo, igralcem pa olajšali vživljanje v znanstvenofantastično okolje. Da, igrali so pred ogromnimi modularnimi zasloni, na katerih so se med snemanjem predvajala prej posneta oziroma računalniško obdelana ali izdelana ozadja kadrov. Pri zelenem ozadju takšna ozadja kadrov, ki jih nato vidimo v končanih filmih ali serijah, vnesejo po snemanju s pomočjo računalnikov.
Značilnosti tehnologije mini LED
V primerjavi s tehnologijo mikro LED predstavlja mini LED zgolj vmesni korak v razvoju televizorjev z LCD-zasloni. Novi modeli Samsungovih televizorjev s to tehnologijo in skupnim imenom neo QLED bodo qn900a in qn800a (oba z ločljivostjo 8K) ter qn95a, qn90a in qn85a (z ločljivostjo 4K). Vsi zasloni bodo podpirali priključek HDMI 2.1 ter spremenljivo osveževanje zaslona z najvišjo frekvenco pri 120 hercih in nizko zakasnitvijo slike. Poleg tega še zvočni protokol eARC in tehnologijo »Objekt Tracking Sound«. Za oznako se skriva obljuba, da bodo televizorji zmožni preučiti dogajanje na zaslonu in bodo poskusili oddajati zvok tako, da bo gledalec dobil občutek, da zvok prihaja od vira zvoka in se giblje z njim, ko ta potuje po zaslonu oziroma kadru.
Glavna značilnost televizorjev s tehnologijo mini LED je nadgradnja obstoječe QLED-tehnologije z uvajanjem osvetlitve LCD-zaslona z občutno manjšimi diodami kot doslej. Samsung pravi, da so te kar 40-krat manjše kot pri običajnih televizorjih z osvetlitvijo LCD-zaslonov. Manjše diode pomenijo bolj natančno osvetljevanje predelov zaslona oziroma manj neželenega sija okoli zelo svetlih elementov, boljše kontraste in boljšo črnino v primerjavi z dosedanjimi televizorji, ki delujejo po principu osvetljevanja LCD-zaslona. Je pa Samsung nekoliko skrivnosten o številu diod v zaslonih in območjih svetilnosti. Konkurenčno južnokorejsko podjetje LG medtem navaja, da bodo njihovi zasloni s tehnologijo mini LED premogli do 30.000 majhnih diod in do 2500 svetilnih območij. Zaslone s to tehnologijo izdeluje tudi kitajsko podjetje TCL. Zaradi bistveno lažje proizvodnje v primerjavi s tehnologijo mikro LED in bistveno bolj dostopne cene pa bo prav tehnologija mini LED večini za zdaj glavna alternativa OLED-televizorjem.
Sony stavi na OLED in LED
Sodeč po njihovi predstavitvi pred sejmom CES 2021 med ponudniki televizorjev s tehnologijo mini LED letos ne bo Sonyja. Japonsko podjetje bo tudi letos (poleg omenjenih profesionalnih zaslonov crystal LED) stavilo na svoje odlične OLED-zaslone in klasične LED-televizorje (z diodami osvetljene LCD-zaslone). V naboru njihovih najnovejših televizorjev pod skupno oznako bravia xr najdemo televizorje z9j 8K LED, a90j in a80j OLED (oba z ločljivostjo 4K) ter x95j in x90j 4K LED. Vsi so združljivi s standardom HDMI 2.1, premorejo tudi spremenljivo osveževanje zaslona z najvišjo frekvenco pri 120 hercih in nizko zakasnitvijo slike ter zvočni protokol eARC. Tudi tu naj bi gibanje zvoka sledilo gibanju na zaslonu, le da Sony to imenuje »Sound-from-Picture Reality«.
Glavna značilnost novih Sonyjevih televizorjev bravia xr pa je »kognitivni procesor xr«. Podjetje ga opisuje tako: »Kognitivni procesor xr z vgrajeno kognitivno inteligenco zaslon razdeli na številna območja in zazna, kje na sliki se nahaja 'žarišče'. Medtem ko je običajna umetna inteligenca sposobna zaznati in posamično analizirati elemente slike, kot so barva, kontrast in podrobnosti, lahko novi kognitivni procesor xr hkrati navzkrižno analizira vrsto elementov, tako kot to počnejo naši možgani. Tak način delovanja medsebojno uskladi vse elemente za kar najboljši končni rezultat, kar pomeni, da je vse na sliki sinhronizirano in življenjsko – in tega običajna umetna inteligenca ni sposobna.« Sliši se impresivno, kako se kaže v praksi, pa bomo videli.
