S Klemnom Bandljem, študentom geografije in pedagogike ter lovcem na nevihte, sva se za pogovor dogovarjala tako, kot se za takšnega sogovornika spodobi: med enim najbolj nevihtnih dni letošnjega poletja. Povsem razumljivo tisti dan ni imel veliko časa za klepet, že navsezgodaj je v sosednji Benečiji lovil prihod fronte, jo čez dan spremljal čez Slovenijo, dan pa zaključil s krasnimi posnetki nevihtnih celic v Rovinju v hrvaški Istri. Naslednji dan je ob kavi na novogoriškem Bevkovem trgu povedal, da je bil v njegovi nekajletni karieri lovca na nevihte to eden najrazburljivejših dni in ena najlepših neviht. »Veter je bil res močan, podiralo je drevesa, lomilo prometne znake, dobili smo porcijo vsega,« je bil zadovoljen.
V otroštvu se je neviht bal
A 23-letni Kraševec neviht ni bil vedno tako vesel, kot jih je danes. »Ko sem bil majhen, sem se neviht bal, posebno strel. Ponoči sem tekal po hiši in kričal od strahu,« preseneti sogovornik. A ljubezen do narave, vremena in nenavadnih vremenskih pojavov je postajala vse močnejša in premagala tudi strah. To, kako lahko narava spusti svojo moč, ga je čedalje bolj privlačilo. Ko je leta 2014 fotografiral nevihto, ki se je pozneje v Mahničih razvila v tornado, ga je zasvojilo. Nevihte je začel spremljati, jih loviti in fotografirati. Tudi danes med nevihtnimi nočmi ne spi. A ne zaradi strahu, temveč zaradi adrenalina, ki ga vabi k opazovanju. Pred časom se je pridružil ekipi mladih vremenskih navdušencev Neurje.si, ki s svojimi napovedmi neviht že močno parirajo državnim vremenoslovcem. Združuje jih predvsem zanimanje za izredne, izstopajoče, nenavadne in zanimive vremenske pojave, kot so nevihte, močni sunki vetra, izjemne padavine, močno sneženje, različne vrste oblakov… Ne skriva, da si je želel študirati meteorologijo, a ker je imel v srednji šoli težave z matematiko, je do vremena ubral drugo pot in se odločil za študij geografije.
Marsikdo bi si mislil, da gre za človeka, ki rad veliko tvega in se po nepotrebnem izpostavlja nevarnostim ali pa celo prosi za hude nevihte. »Daleč od tega,« takoj poudari Klemen. »Mi ne prosimo za čim več neviht. Naše poslanstvo je, da ljudi nanje opozarjamo, da se znajo pravočasno pripraviti, se umakniti na varno in zaščititi svoje imetje. Nikakor ni naša želja, da bi kaj razbilo,« odločno pristavi.
Neviht ne lovi na slepo
Razloži, da lovci neviht ne lovijo na slepo. Na podlagi meteoroloških modelov razmere spremljajo več dni prej. Tako tudi predvidijo, kakšna bo pot neviht in kje bi lahko nastali najlepši posnetki. »Na kraj največkrat prispemo nekaj ur pred nevihto, da si ogledamo teren, izberemo najboljše položaje. Spremljamo radarsko in satelitsko sliko, in ko se pojavijo prve nevihtne celice, jim začnemo slediti. V veliko pomoč so nam v tem primeru spletni zemljevidi. Najlažje je, če se na lov odpravimo v družbi. Tako lahko eden spremlja vremenske podatke, drugi zemljevid, tretji vozi,« pravi Bandelj in namigne, da je včasih treba prekršiti kakšno hitrostno omejitev, da pravočasno zbežijo izpod nevihtnega oblaka. Lov na nevihte terja tudi potrpežljivost, včasih prihod nevihtne celice čakajo več ur. »Včeraj sem bil na terenu od jutra do večera. Spat sem šel ob tretji uri zjutraj, saj sem še pripravljal fotografije za objavo. Prodati jih moraš sveže,« se nasmehne. Pa je mogoče od tega (pre)živeti? Bandelj odkima in s prstom pokaže na medije in družbena omrežja, ki so zaradi sodobnih tehnologij že med samo nevihto polna fotografij toče in posnetkov strel. Mediji tako povsem brezplačno prihajajo do fotografij, od profesionalnih fotografov jih odkupijo le redko.
Strele je mogoče videti tudi dvesto kilometrov daleč
Klemen razkrije, da najlepše fotografije neviht nastajajo na Socerbu, v Proseku in Sesljanu. Ob majhni vlažnosti ozračja je mogoče strele opazovati tudi do dvesto kilometrov daleč. »Najlepši posnetki nastanejo ob morju, na nekoliko dvignjenem terenu, takrat lahko najlepše ujameš nevihto, ki se bliža z morja. Tudi na ravninah lahko nastanejo odlične fotografije, saj lahko zajameš celotno nevihtno celico. Na ravnini se nevihtna supercelica, to je močnejša nevihta, ki ustvarja večjo točo in tornade, tudi lepše razvije, v hribovitih delih se namreč rada kam zabije in razpade. Nam pa na ravninah te prekrasne poglede pogosto zapirajo koruzna polja ali drevesa,« pripoveduje lovec na nevihtne posnetke. Ljudi ponavadi najbolj navdušujejo posnetki strel, a njega prav tako prevzamejo dobri posnetki nevihtnih oblakov.
Za dobre posnetke bi žrtvoval tudi avto
Njegov plan B, ko se nevihta preveč približa, je avto. »Avto je varna točka. Tudi če vanj udari strela, si v njem varen. Lahko ti ga sicer razbije toča. Meni ga še ni, a za dobre posnetke bi tvegal tudi to,« pravi. Doslej še ni imel kritičnih trenutkov. »Poskušam se jim pravočasno izogniti, ne silim v težave in ne izzivam sreče. Če vidim, da strele udarjajo blizu, ne grem niti iz avta ter se raje umaknem,« pove. Doslej je nevihte lovil po Sloveniji, v Italiji in na Hrvaškem. Meka za lovce neviht pa je Amerika, kamor si nekoč želi tudi sam. »Tam je aleja tornadov, supercelice so povsem drugačne od naših. Tam doživiš vse hkrati, in to skoraj vsak dan, le potovati moraš med kraji,« navdušeno pripoveduje. Sam se zdaj pripravlja na izpit za turističnega vodnika. Bi lahko vodil turiste po poteh neviht? »Seveda, tega bi bil zelo vesel. V Ameriki to že poznajo, pri nas pa je to zelo težko, saj ne moreš ture načrtovati za teden dni vnaprej. V hipu se lahko vreme za nekaj ur spremeni in na turi bi namesto supercelic slikali sonce,« razloži težavo.
V ekipi Neurje.si se je pridružil entuziastom, ki jih je vreme pritegnilo toliko, da so začeli svoje izkušnje in napovedi deliti s širšo javnostjo. Nevihte večkrat napovedo natančneje in pred Agencijo Republike Slovenije za okolje. Imajo zaradi tega težave z uradnimi meteorologi? »Težav in trenj ni, žal pa tudi sodelovanja ne,« skomigne Bandelj. Razloži, da je državna agencija nekoliko konservativnejša pri napovedovanju vremena, da se mora držati protokolov, medtem ko imajo sami pri tem več svobode in lahko že precej prej napovedo nevihte. Pri tem so tudi zelo uspešni. Predvsem poleti pred pričakovanimi nevihtami so imeli na spletni strani zaradi množičnega obiska in klikanja že večkrat težave s preobremenjenostjo.
Preučuje tornade
Vsaj zdi se, da se tudi število neviht povečuje, a Bandelj pravi, da to ne drži. »Frekvenca neviht se ne povečuje, ker pa imamo že skoraj vsi pametne telefone in posledice neviht fotografiramo in objavljamo na družbenih omrežjih, se je med ljudmi ustvaril občutek, da je tega več. Res pa je čedalje več ekstremnih vremenskih pojavov. Toča je vse debelejša, tudi v Sloveniji se pojavljajo tornadi,« našteva. Prav s tornadi v Sloveniji se je začel ukvarjati v svoji diplomski nalogi. Doslej se je edini tornado na naših tleh, ki ga je priznala tudi državna agencija za okolje, zgodil pri Hotedršici leta 1986. Veter v vrtincu je takrat dosegal hitrost od 216 do 360 kilometrov na uro, za sabo je povzročil veliko razdejanje in škodo, več ljudi je bilo poškodovanih.
Bandlju pa je uspelo dokazati, da je tornado leta 2014 pustošil tudi na Sežanskem. »Največjo moč je dosegel nad vasjo Mahniči, kjer je odkril skoraj vse strehe, polomil drevesa. Strešnike so našli ležati dvesto metrov proč od vasi. Bil je zelo močan,« razloži in doda, da tornadi tudi pri nas ne bodo več izjema in se bodo še pojavljali, prav tako debela toča. »S segrevanjem ozračja je čedalje več vlage v zraku, ta pa nevihtam daje več moči,« razloži.
Kot kleni Kraševec seveda doma pomaga v vinogradu, v katerem imajo nasajenih nekaj trt terana. »Letos ga ne bo. Toča ga je vsega potolkla. Moč narave vendarle včasih občutim tudi na lastni koži,« se posmeje.
