Ljubezen na prvi pogled. Ko te ob prvem pogledu na nekoga zapusti vsa razsodnost. Nič drugega ni važno. Naše prvo srečanje s Samsungovim telefonom galaxy s20 ultra ni takšna zgodba. »O, joj,« je bil prvi odziv, ko smo ga vzeli iz škatle. Vendar ni vse slabo. Nekatere stvari so pravzaprav zelo dobre. Je pa problematičen paket, ko ga vzamemo kot celoto. Dodaten problem je cena, saj je telefon pri blizu 1400 evrih tudi nesramno drag.
Zvezda je velik zaslon telefona, ki omogoča 120-herčno osveževanje slike. Tako žametnega podrsavanja med meniji in po spletnih straneh na mobilnikih pred serijo galaxy s20 še nismo doživeli. Vse dobro, kar smo imeli povedati prejšnji teden o zaslonu galaxyja s20+, lahko ponovimo tudi tokrat, le da je ultrin zaslon še večji. Diagonala tokrat meri 17,5 centimetra (6,9 palca). Razmerje stranic pa je ostalo pri nenavadnih 20:9. To je odlično za prebiranje spletnih člankov, twitterja, facebooka, tudi kakšne knjige. Zaslon res ponuja veliko (predvsem dolgo) površino za besedilo. Malo manj ima zadeva smisla pri gledanju serij ali youtuba. Kaj pravi praksa? Diagonala slike na galaxyju s20 ultra je pri televizijskih formatih zgolj za pol centimetra daljša od slike istega formata na centimeter krajšem telefonu, ki ima na vsaki strani po 1,5 centimetra debelo obrobo. Je pa situacija seveda bistveno boljša pri filmskem formatu. Tam je ta razlika že 3,5 centimetra diagonale, kar se zelo pozna.
Debeluh med telefoni
Glede zmogljivosti delovanja naprave smo brez večjih pripomb. Vse teče gladko, bi si pa vseeno želeli, da bi Samsung nehal diskriminirati evropski trg in bi tudi na staro celino pošiljal naprave z bolj zmogljivim Qualcommovim procesorskim sistemom snapdragon 865, ki ga pošilja na »pomembnejše« trge. Kljub temu tudi Samsungov procesorski sistem exynos 990 zaleže in bi moral zadostovati še nekaj časa. Dovolj bi moralo biti tudi delovnega spomina in prostora za shranjevanje. Testirali smo telefon z najnižjimi zmogljivostmi. To pomeni 12 GB delovnega spomina in 128 GB prostora za shranjevanje. Je pa mogoče kupiti tudi napravo s 16 GB delovnega spomina in 512 GB prostora za shranjevanje. Zraven je tudi ogromna 5000-miliamperska baterija, ki nas med testom ni nikoli presenetila z izpraznjenostjo.
Veseli smo, da smo dobili model z najmanj rama in diska. Tako vsaj nismo v dvomu, čemu gre pripisati enega glavnih problemov mobilnika galaxy s20 ultra. Telefon je namreč izredno debel in tudi zelo težek. Med prednjo in zadnjo stranjo je namreč celih 8,8 milimetra oziroma milimeter več od s20+, težak pa je 220 gramov oziroma 34 gramov več od s20+ in 57 gramov več od s20. Med galaxyjem s20 in s20 ultra je za gram večja razlika kot med s20 ultra in galaxyjem foldom. Pri čemer ima fold zložljivi zaslon, dodatni prednji zaslon, mehanizem za zlaganje in dve bateriji. Kaj dodatnega prinaša s20 ultra v primerjavi s s20? Nekoliko večjo diagonalo zaslona, četrtino večjo baterijo in pa… izrazito večjo kamero. Ta res izstopa. Dobesedno.
Lepe slike tudi po večkratni povečavi
Izrastek za kamero je v primeru ultre že skoraj ploščad, saj premore 5-centimetrsko diagonalo. Z več kot tremi centimetri širine pa zasede malenkost manj od polovice hrbtne strani. Ob tem že tako zajetni debelini doda še kakšna dva milimetra. Ko telefon odložite na hrbet, zelo očitno visi. Zelo se pa bojimo, kako naprava sedi v dlani, ko ji dodamo še ovitek. Žal brez tega zaradi debeline kamerine ploščadi skoraj ne bo šlo. Je zadeva vsaj vredna svojih dimenzij?
Glavna krivca za večje dimenzije sta teleobjektiv z ločljivostjo 48 milijonov pik (MP) in glavna širokokotna kamera z izjemnimi 108 MP. Poleg njiju kamera premore še 12 MP ultraširokokotno kamero in senzor oddaljenosti. Podrobnostim, ki jih uspe zajeti glavni kameri, ne gre oporekati. Fotografije na zaslonu ostanejo lepe tudi po večkratni povečavi. Še posebno pri polnih 108 MP. Se pa to pozna pri velikosti datotek. Te znajo doseči tudi po 50 MB. Če glavno kamero pustite v osnovni nastavitvi, z združenimi pikami, kar nanese na 12 MP, so isti kadri okoli 11 MB. Razlika se pozna tudi pri dinamičnem razponu. Ta je pri obeh nastavitvah nekoliko slabši od kakšnega nota 10+. Pri 108 MP pa je med fotografiranjem osenčenih kadrov še dodatna presvetlitev obsijanih predelov fotografije. Nočno fotografiranje je lepo.
Je pa vselej nekaj težav z ostrenjem slike. Še posebno, ko ste blizu predmetu, ki ga želite fotografirati. Pogosto smo morali čakati, da se je samodejno ostrenje premislilo ter naposled zameglilo ozadje in izostrilo ospredje. Kar zadeva približevanje, pa lahko rečemo, da je koristno, a so fotografije slabše od nepribližanih. Sploh 100-kratno približanje je bolj za zraven in ne prinaša velikih vsakdanjih koristi. Fotografije niso lepe in so skoraj nemogoče brez stativa. Se pa da kaj prebrati, česar s prostim očesom sicer ne bi niti videli.
Posebnež za posebneže
Podobno za zraven je tudi zmožnost snemanja 8K. Tega pri oceni s20+ niti nismo omenili, saj ne vidimo koristi. Najprej, kamera zajema zgolj 24 sličic na sekundo, tako da posnetki niso tekoči. Za nameček pa verjetno niti nimate naprave, kjer bi posnetke v vsej ločljivosti lahko gledali. Preostalo snemanje je brez večjih pripomb. Čeprav se zna tudi tu včasih pripetiti težava s samodejnim ostrenjem, kar ni ugodno.
Galaxy s20 ultra ni lep telefon. Z videzom prej odbija, kot privlači. Ne prilega se lepo v žep, v dlani je težak in debel. Ne gre za telefon, v katerega bi se zaljubili na prvi pogled. Kar pa še ne pomeni, da ne obstajajo uporabniki, ki bodo sposobni videti pod površino in v njem prepoznali natančno to, kar hočejo. Mi nismo med njimi. Četudi so slike polnejše podrobnosti, je vsa preostala uporabniška izkušnja zaradi prekomernih dimenzij slabša. Naš pogled pa vse bolj bega nazaj k s20+, morda celo s20.
