Več tujih medijev, vključno z Bloombergom, poroča, da je Facebook nekoliko spremenil načrte za kriptovaluto libra. Podjetje Marka Zuckerberga, ki po facebooku, messengerju, whatsappu in instagramu premore levji delež pogače svetovnih družbenih omrežij, je hkrati zanikalo govorice o odstopu od uvedbe lastne kriptovalute.
Projekt že od začetka sloni na treh temeljih. Plačilnem sistemu, ki naj bi deloval v okviru Facebookovih družbenih omrežij, kriptovaluti in posebni digitalni denarnici za hranjenje kriptokovancev libra. Po novem naj bi Facebookova digitalna denarnica calibra in plačilni sistem omogočala transakcije tudi z drugimi valutami, kot sta evro in dolar, libra pa bo postala le ena od možnosti izvedbe plačil. S takšno spremembo projekta se bo pozornost verjetno odvrnila od Facebookove lastne kriptovalute, v ospredje pa bosta stopila na Facebookovih družbenih omrežjih temelječi plačilni sistem in denarnici calibra. Končni izdelek bo zato verjetno bolj podoben paypalu in podobnim spletnim plačilnim storitvam.
Sprva je bilo predvideno, da bo Facebookova denarnica, ki bo omogočala hitra in enostavna plačila na vse konce sveta po Facebookovih družbenih omrežjih, luč sveta ugledala že to poletje, a se je s spremembo načrtov nekoliko spremenil tudi časovni okvir projekta. Calibra bo po novem na voljo z letošnjim oktobrom, tudi tedaj pa bi lahko obstajale nekatere omejitve. Po poročanju medijev je zato možen tudi postopen izid storitve. Sprva zgolj na trgih, kjer bo mogoče izvesti plačila s podprtimi valutami.
Od projekta že lani odstopili številni partnerji
Facebook naj bi se z novo strategijo, ki bo pozornost z lastne valute preusmerila na lasten plačilni sistem, želel rešiti ostrih kritik svetovnih regulatorjev in politike, ki je zamisli podjetja že pred časom pokazala odločen rdeči karton. Med drugim zaradi Facebookovih dosedanjih slabih praks na drugih občutljivih področjih. Predvsem pri ravnanju z osebnimi podatki uporabnikov. Pojavile so se tudi številne skrbi o morebitnih grožnjah suverenosti držav oziroma centralnih bank. Libra bi namreč imela več kot 2,5 milijarde potencialnih uporabnikov, kolikor jih med aktivne mesečne uporabnike šteje facebook.
Facebook je projekt lastne kriptovalute libra prvič predstavil junija lani, ko je podjetje razgrnilo vizijo o kriptovaluti, ki bi omogočila enostavna in ugodna digitalna plačila po vsem svetu. Projektu so dali tudi družbenokoristno noto, saj so pri podjetju trdili, da bi z libro takšna plačila omogočili tudi 1,7 milijarde ljudem po svetu, ki trenutno ne premorejo bančnega računa. Vrednost kriptokovanca libra naj bi temeljila na kombinaciji nacionalnih valut ameriški dolar, evro, jen, funt, singapurski dolar ter državnih obveznic.
Podjetje je k projektu povabilo partnerje in skupaj so ustanovili neprofitno organizacijo Libra association s sedežem v švicarskem Zürichu. Izhodiščno je organizacijo tvorilo 28 podjetij in neprofitnih organizacij. Med drugim so k projektu pristopili Mastercard, Visa, Paypal, Uber, Ebay in Spotify. Oktobra lani je organizacija štela zgolj še 20 članov. Med drugim so od projekta odstopila vsa zgoraj našteta podjetja, z izjemo Uberja in Spotifyja. Med člane organizacije sodi tudi podjetje Calibra, ki je Facebookovo hčerinsko podjetje. Zuckerberg tako v organizaciji premore kar dve podjetji.
Poleg skrbi o pritiskih na suverenost držav in centralnih bank libro že ves čas spremljajo tudi pomisleki o morebitnih zlorabah plačilnega sistema, s katerim bi kriminalne in teroristične organizacije lahko zaobšle bolj regulirane tradicionalne bančne plačilne poti. So pa od prve najave libre o možnosti lastnih kriptovalut začele razmišljati tudi centralne banke. Med drugim tudi Evropska centralna banka.
