Nova študija, o kateri poroča portal Science Alert in temelji na podatkih, zbranih med spremljanjem živali v ujetništvu (živalskih vrtovih in akvarijih), kaže, da številne skupine, denimo primati, vrečarji in glodavci, živijo dlje, če so kirurško sterilizirani ali če uporabljajo kontracepcijo.
Učinki se razlikujejo glede na vrsto, spol, okolje, čas posega in uporabljeno metodo. Samice hamadrijskih pavijanov (Papio hamadryas), ki so prejemale hormonsko kontracepcijo, so živele kar 29 odstotkov dlje kot nesterilizirane samice, medtem ko so kastrirani samci iste vrste dosegli povprečno 19-odstotno podaljšanje življenjske dobe.
Energijski stroški razmnoževanja in evolucijski kompromisi
»Študija kaže, da imajo 'energijski stroški' razmnoževanja merljive in včasih zelo pomembne posledice za preživetje sesalcev,« je pojasnil Fernando Colchero z Inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo. Po njegovih besedah zmanjšanje vlaganja energije v razmnoževanje omogoča, da je organizem lahko več usmeri v dolgoživost.
Ugotovitve podpirajo evolucijsko teorijo kompromisa med razmnoževanjem in obnovo telesa. Organizem razpolaga z omejeno količino energije, skrb za potomce pa je velik porabnik virov, ki bi jih telo sicer namenilo rasti in regeneraciji. Če se žival ne razmnožuje, lahko to energijo preusmeri v ohranjanje lastnega zdravja.
Raziskovalci so analizirali podatke o 117 vrstah sesalcev z natančno zabeleženimi rojstnimi datumi in datumi smrti, analizirali pa so tudi 71 študij, objavljenih med letoma 1930 in 2021. Rezultati potrjujejo, da so kastracija samcev, kirurška sterilizacija samic in dolgotrajna hormonska kontracepcija povezane z daljšo življenjsko dobo pri številnih vrstah.
Razlike med spoloma in vprašanje zdravja
Učinki sterilizacije so bili pri obeh spolih zelo podobni, vendar so vzroki različni. Pri samcih je preživetje izboljšala le kastracija, vazektomija pa ne, kar nakazuje na ključno vlogo androgenov (predvsem testosterona), ki spodbujajo tvegano in agresivno vedenje. Največje koristi so imeli samci, sterilizirani zelo zgodaj, še pred puberteto.
Pri samicah je sterilizacija zmanjšala število okužb in fiziološke obremenitve, povezane z brejostjo, dojenjem in reproduktivnim ciklom. Starost ob posegu pri njih ni bistveno vplivala na dolgoživost, kar raziskovalci povezujejo tudi z evolucijskimi prednostmi menopavze.
Daljše življenje pa ne pomeni nujno več zdravih let. Avtorji opozarjajo na tako imenovani paradoks zdravja in preživetja: sterilizirane samice glodavcev sicer živijo dlje, vendar so lahko v starosti slabšega zdravja. To je podobno pojavu pri ženskah po menopavzi: v povprečju živijo dlje od moških, a pogosteje trpijo za kroničnimi težavami.
Kaj to pomeni za ljudi?
Prenos teh ugotovitev na človeka je zapleten. Zgodovinski podatki sicer kažejo, da so kastrirani moški (evnuhi) živeli do 18 odstotkov dlje, vendar je zanesljivost teh virov vprašljiva. Sodobne študije o vplivu odstranitve maternice in jajčnikov pa kažejo na zelo majhen, včasih celo rahlo negativen vpliv na preživetje žensk.
Raziskovalci poudarjajo, da je razmnoževanje biološko gledano izjemno potratno, vendar lahko z napredno zdravstveno oskrbo, kakovostno prehrano in socialno podporo te vplive močno omilimo. Prav zato živalski vrtovi kot nadzorovana okolja ponujajo edinstven vpogled v temeljne evolucijske mehanizme staranja, ki bi jih pri ljudeh težje izolirali.
