Za zdaj ni javno znano, da bi kje na svetu kateri od delodajalcev od svojih zaposlenih pričakoval ali terjal, da si vsadijo mikročipe, a v Washingtonu želijo biti pripravljeni tudi na ta scenarij.
V distopičnih znanstvenofantastičnih zgodbah je dokaj pogost motiv, da korporacije delavcem vsilijo vsaditev mikročipov, s katerimi jih lahko nenehno preverjajo in nadzorujejo njihovo gibanje. Poslanki Brianna Thomas in Lisa Parshley sta vložili predlog zakona, ki kaj takšnega izrecno prepoveduje.
Pri čipiranju ljubljenčkov ne bo sprememb
Podkožni mikročipi imajo nekaj uporabnih lastnosti, saj že vrsto let pomagajo pri iskanju izgubljenih hišnih ljubljenčkov in lahko v določenih nujnih medicinskih primerih zagotovijo ključne informacije o bolniku. Nova zakonodaja na teh področjih ne prinaša sprememb in ne vpliva na medicinsko uporabo čipov.
Čeprav bi bilo prisiljevanje delavcev v čipiranje verjetno že zdaj nezakonito na podlagi številnih drugih pravnih temeljev, so zakonodajalci prepričani, da specifična prepoved v zakonodaji ne more škoditi.
Po nekaj šalah zakon podprli
»Obstajajo poročila o prostovoljnem mikročipiranju. Izjemno težko, če ne celo nemogoče, bi bilo ublažiti težave z državljanskimi pravicami in pravicami delavcev, ki bi se pojavile, če in ko bi podjetja začela to zahtevati,« je v izjavi za javnost dejala poslanka Thomasova in opozorila, da dinamika moči na delovnem mestu onemogoča, da bi zaposleni lahko podal pristno soglasje.
Poslanka Thomasova je še dejala, da so, namesto da bi težave reševali, ko bi bilo za to že prepozno, raje preventivno poskrbeli za ustrezno zakonodajo. Predlog zakona HB 2303 določa tudi kazni za morebitne kršitelje. Podjetja, ki bi kršila to prepoved, bi se soočila z minimalno globo v višini 10.000 dolarjev za prvi prekršek, vsaka naslednja kršitev pa bi podjetje stala 20.000 dolarjev.
Predlog zakona je bil sprva deležen nekaj šal in heheta, a so ga na odboru senata za delo in trgovino jasno podprli.
