Neo v grščini pomeni nov, mlad, mladosten, nedaven. Od filma Matrica dalje pa vemo tudi, da pomeni »izbranec«. To je nekako zgodba Huaweijevih novih brezžičnih slušalk freebuds neo. Čeprav gre za cenovno dostopnejše slušalke, ki po priporočeni ceni stanejo 129 evrov, ponujajo zelo veliko tega, česar smo vajeni pri dražjih različicah. V kakšnem pogledu jih celo prekašajo.
Eden od teh je vsekakor dizajn. Tudi znotraj Huaweijeve lastne ponudbe, ki je z vidika oblikovanja na visokem nivoju. Freebuds neo bodo zlasti všeč uporabnikom, ki jih motijo dolgi repki slušalk za v uho. Te so pri neu skrčili do minimuma. Temu primerna je tudi teža, ki za posamezno slušalko znaša vsega 4,8 grama. Zaradi krajših repkov slušalk pa jim je uspelo zmanjšati tudi velikost polnilne škatlice. V obliki nekoliko raztegnjenega prodnika lepo smukne tudi v relativno poln žep. Na visokem nivoju pa je tudi izdelava škatlice. Pokrovček deluje bolj robustno kot pri kakšnem dražjem konkurentu.
Namesto stiskanja spet tapkanje
Med prednosti manjšega dizajna freebuds neo vsekakor sodi, da nanje med uporabo hitro pozabiš. V ušesih ostanejo udobno in varno nameščene tudi ob silovitih gibih z glavo. So prijetne na otip. Ima pa manjši dizajn tudi nekaj pomanjkljivosti.
Sem velik navdušenec nad vmesniškim sistemom Huaweijevih premijskih slušalk za v uho. Podrsavanje gor in dol za urejanje intenzivnosti glasbe je zelo intuitivno, še bolj pa je posrečeno stiskanje repkov. En stisk za premor ali nadaljevanje predvajanja, dvojni stisk za naslednjo pesem, trojni za predhodno, držanje pa za preklapljanje med dušenjem zunanjega hrupa. Zaradi kompaktnih repkov na freebuds neo stiskanje ni opcija. Uporabnik je tako spet obsojen na klasično tapkanje. To sicer deluje, je pa manj natančna metoda, pri kateri se človeku hitro zgodi, da potapka prevečkrat ali premalokrat. Večinoma to ni problem, je pa nerodno, ko med poslušanjem dolgega poglavja audio knjige znova padeš na začetek poglavja.
Ena od slabosti je tudi manjša odpornost proti vodi in prahu. Zgolj IP55. Je dovolj za rekreacijo. Preživele bodo tudi, če vas za krajši čas ujame dež. Ne bodo pa nujno preživele padca v morje.
Z vsemi triki okoli štiri ure poslušanja
Aktivno dušenje hrupa je solidno. Uradno naj bi slušalke porezale 30 decibelov. V praksi to pomeni, da boste v pisarni še slišali pogovor, ne boste pa povsem razločili, kaj ljudje okoli vas govorijo. Tudi zunaj je učinek podoben. Nekatere stvari utiša, a ne v celoti. Obstajajo torej slušalke, ki so s tega vidika boljše, a tudi freebuds neo niso nebogljene. Za to ceno solidno.
Premorejo samodejno preklapljanje med dušenjem zvoka in ambientalnim načinom, ko se zapletete v pogovor. Pri kvaliteti zvoka pa delo opravljajo tudi kodeki SBC, AAC ter visokoločljivostna kodeka LDAC in L2HC 4.0.
Z vklopljenim dušenjem hrupa baterija slušalk zdrži okoli 6 ur poslušanja. Z vklopljenim kodekom LDAC okoli 4 ure. Brez dušenja in brez LDAC se čas raztegne zanesljivo prek delovnika na okoli 10 ur. V polnilni škatlici je sicer še za 24 oziroma 40 ur energije.
Slušalke je mogoče povezati z androidi, Applovimi napravami in windowsi, za dodatne funkcije, kot je izenačevalnik, pa si lahko uporabnik naloži še aplikacijo Huawei audio connect.
Dobra uravnoteženost zvoka
Povezovanje pa ni nujno. Zvok slušalk je zelo dobro nastavljen že iz škatle. Je razločen in jasen tudi pri višjih glasnostih. Basi so, a ne prevladajo nad sceno. Imajo pa nekaj težav z visokimi toni.
Slušalke omogočajo povezavo z več napravami hkrati, ob tem pa imajo na zalogi še nekaj zabavnih trikov. Seveda ob uporabi aplikacije. Med drugim način za igranje iger, ki malenkost zmanjša zakasnitev in nekoliko izpostavi prostorsko usmerjenost določenih zvokov, kot so streli in koraki. Koristno za rekreativne igralce iger.
Slušalkam freebuds neo je zelo težko očitati kakšna resna pomanjkanja. Za ceno 129 evrov ponujajo zelo veliko in to, kar počnejo, počnejo dovolj solidno. Mestoma tudi zelo dobro. Le princese na zrnu graha bodo res opazile, kako se ločijo od slušalk za dvojno ceno.
