Čez nekaj trenutkov je Maja pritekla skozi vrata, pograbila telefon znamke Iskra s slušalko vred, odvila dolg kabel in celoten aparat nesla v sobo. »Halo? Lahko govoriš?« je vprašal glas v telefonu. »Ja, čakaj,« je rekla in zaloputnila vrata na hodnik, da mama ne bi vlekla na ušesa velikih skrivnosti mladih ljubezni.
Tako je bilo do leta 1991, ko so se tudi pri nas pojavili prvi mobilni telefoni, naprave, za katere si je takrat redko kdo predstavljal, da bodo tako spremenile naše življenje in vsakodnevne navade.
Prvi mobilniki za 8000 mark
Najprej je začelo v Sloveniji in na Hrvaškem delovati skupno analogno omrežje NMT, oktobra 1991 pa je sestavljeno podjetje PTT Ljubljana (Pošta, telegraf, telefon) ustanovilo družbo Mobitel.
»Osnovni nalogi Mobitela sta bili zagotovitev razvoja mobilnih telekomunikacij in gradnja mobilnega omrežja v Sloveniji. Leta 1991, natančneje 4. julija, so bili v Sloveniji na mobilno omrežje priklopljeni prvi naročniki, ki so po tem, ko so že leto prej s PTT podpisali sporazum, prejeli mobilno napravo in priključek. Cena je znašala 8000 takratnih nemških mark oziroma današnjih 4090 evrov,« razložijo na Telekomu Slovenije, ki je kasneje prevzel družbo Mobitel, ta danes pod tem imenom ne obstaja več.
Prvi mobitel, kot se je prijelo ime za mobilni telefon, je bil NMT carryphone in je tehtal nekaj kilogramov. »Izjemoma se ga je lahko prenašalo v roki, zaradi praktičnih razlogov se je večina raje odločila za vgradnjo v vozilo. Za mobilno telefonijo so se na začetku zaradi visoke cene odločali predvsem samostojni podjetniki in podjetja, občasno posamezni uporabniki,« pojasnijo na Telekomu.
Sledil je benefon david, prvi samostojni prenosni mobitel, katerega velikost bi lahko primerjali s polovico francoske štruce. Kasneje so prišli mobiteli, ki se po videzu lahko še najbolj približajo današnjim, in med njimi je bil najbolj razširjen NMT-telefon v Sloveniji benefon delta. »Njegova cena je bila od 1000 do 2000 takratnih nemških mark, uporabnikom pa je omogočal, da so lahko iz avta vzeli slušalko in se po mobilnem telefonu pogovarjali približno 400 metrov od vozila.«
Veliki preboj je bil sistem GSM
Prelomno leto v razvoju mobilne telefonije v Sloveniji je bilo leto 1995. »Na eni strani je Mobitel ugotavljal že kar veliko rast števila naročnikov v analognem omrežju, hkrati pa je naredil prve korake v svet digitalnih mobilnih telekomunikacij. Z začetkom delovanja poskusnega sistema GSM na območju Ljubljane se je novembra 1995 vključil v svet vseevropskega sistema digitalne mobilne telefonije GSM. Mobitel je postal nacionalni operater in do junija leta 1996 je z digitalnim signalom pokril slovenski cestni križ, večja mesta, pomembnejša turistična središča ter obalo, kar je ustrezalo približno 40-odstotni pokritosti prebivalstva,« opisujejo razvoj na Telekomu Slovenije
Uporaba mobilnega telefona GSM je bila od začetka tudi zelo draga, skleniti je bilo treba naročnino. »Množični naval za nakup mobilnikov je povzročila šele predplačniška telefonija GSM s poceni mobilniki. Legendarni so seveda Mobitelovi paketi, sledili so tudi Simobilovi in Debitelovi,« pove Sašo Jalšovec s portala Mobinet, kjer so vrsto leto izdajali tudi tiskano revijo o mobilnih telefonih in vsem, kar spada zraven.
Mobi čuk in reglja ter SMS-sporočila
Leta 1998 so pri Mobitelu pakete storitve predplačniškega telefoniranja pod blagovno znamko Mobi v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije poimenovali po pticah ogroženih vrst. Tako sta prišla na trg prva mobipaketa, ki sta vsebovala mobitela tipa sagem RC 715 in ericssson GA628, med uporabniki znana kot mobi čuk in mobi reglja.
»Storitev, ki je med uporabniki mobitelov povzročila pravi bum, pa so bila SMS-sporočila, uvedli smo jih marca 1998,« še razlagajo na Telekomu in dodajajo, da je bila po uvedbi GSM-tehnologije naslednja prelomnica sistem GPRS, ki je začel delovati junija 2001. »Ta je uporabnikom zagotovil hitrejši prenos podatkov. Decembra 2003 je Mobitel med prvimi operaterji na svetu uvedel sistem tretje generacije mobilnih telekomunikacij, imenovan UMTS. S tretjo generacijo je mobitel postal prenosni multimedijski pripomoček, ki je združeval lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije, radia. S tem se je začelo novo obdobje slovenskih mobilnih telekomunikacij,« dodajajo pri našem največjem mobilnem operaterju, ki s storitvami oskrbuje slabo polovico našega trga, sledijo A1 (nekdanji Simobil), Telemach in T-2.
Telefon uporabljamo za čedalje več stvari
»Mislim, da smo se v zadnjem letu in pol začeli v polni meri zavedati potenciala te naprave, ki nam je v določenem trenutku ponudila dostop do družine, prijateljev, omogočila delo in sodelovanje na daljavo, vzpostavila nove poti za spletno nakupovanje in brezstično plačevanje. Če se pametni mobilni telefon poveže še v tako imenovani internet stvari, lahko rečemo, da je pri potrošniku in večkanalni komunikaciji s kupcem mobilni telefon postal prva naprava stika, kjer lahko potrošnika dosežemo ob pravem času in na pravem kraju s pravim sporočilom,« razloži Andrej Ivanec, vodja medijskega načrtovanja pri družbi iPROM. Kot pravijo v tem podjetju, so raziskave medijske potrošnje pokazale, da je v zadnjem času sicer vloga osebnega računalnika znova poudarjena, vodilna naprava pa je še vedno mobilni telefon. »Drži pa, da danes pri nakupnem odločanju veliko aktivnosti opravimo po mobilnem telefonu, tudi končni nakup. Se pa po podatkih naše analize tehnoloških značilnosti uporabnikov spleta na računalniku še vedno bolj poglobljeno raziskuje. Lahko torej rečemo, da je mobilni telefon primeren za hipno komunikacijo oziroma komunikacijo v trenutku, računalniki pa za poglobljeno raziskovanje in premišljeno delo, sodelovanje, izobraževanje na daljavo,« meni Ivanec.
Naprava, ki spreminja družbo
»Seveda je mobilna telefonija dodobra vplivala na vsakdanje navade ljudi. V vseh teh letih od 'šminkiranja' z mobilniki do nepogrešljivega poslovnega pripomočka in danes do že skoraj zasvojene odvisnosti. Verjetno nas čaka še kakšen cikel, zagotovo pa bo mobilni telefon ostal vsakodnevni pripomoček človeštva, a se morda v prihodnosti ne bo vse tako vrtelo okoli njega, kot se zdaj. Podobno kot je doletelo tehnologije, kot so radio, pa televizija ali računalnik,« pravi Sašo Jalšovec s portala Mobinet. »Mobilna tehnologija je poleg veliko prednosti prinesla tudi nove izzive za celotno družbo. Postala je močno medijsko orožje, ne nujno le v dobrem smislu.«
