Srce je eden najbolj vzdržljivih organov v našem telesu. Začne biti že dolgo pred rojstvom in nato brez počitka deluje desetletja. Vsak dan se skrči približno stotisočkrat, v povprečnem človeškem življenju pa opravi več milijard utripov. Toda tudi ta izjemna mišična črpalka se z leti spreminja. Njene stene lahko postanejo manj prožne, zaklopke se začnejo slabše odpirati, žile izgubljajo elastičnost, tveganje za bolezni srca in ožilja pa narašča.
Znanstveniki že dolgo raziskujejo, kaj se med staranjem dogaja s srčno mišico. Zdaj pa ameriška raziskava nakazuje, da smo morda premalo pozornosti namenjali drugim delom srca. Raziskovalci ameriškega inštituta The Jackson Laboratory so namreč ugotovili, da staranje srca ni enoten proces, ki bi enako prizadel vse njegove dele. Nekatera območja kažejo precej izrazitejše spremembe kot druga. Še posebej zanimivo je dogajanje na območju aortne zaklopke in začetnega dela aorte, velike žile, po kateri kri iz srca potuje v telo.
Njihove ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Aging Cell, ponujajo nov pogled na staranje srca in bi lahko v prihodnosti pomagale pri raziskovanju bolezni, ki so pogostejše v starosti.
Vnetje, ki tli leta in leta
Ko govorimo o vnetju, si običajno predstavljamo nekaj, kar spremljajo bolečina, oteklina ali povišana telesna temperatura. Toda v telesu lahko poteka tudi drugačno, precej manj opazno vnetje. Z leti se namreč pri številnih ljudeh razvija blago, dolgotrajno vnetno dogajanje, ki ga znanstveniki povezujejo s staranjem. V angleščini so zanj skovali izraz »inflammaging«, sestavljen iz besed za vnetje in staranje.
Takšno vnetje ni enako akutnemu vnetju ob okužbi ali poškodbi. Gre za dolgotrajne spremembe v delovanju imunskega sistema, ki lahko vplivajo na različna tkiva in organe.
Prav ta pojav je pritegnil pozornost ameriških raziskovalcev. Zanimalo jih je, kje v srcu se s starostjo kopičijo celice, povezane z vnetnimi procesi, in kako se spreminja njihova razporeditev. Namesto da bi srce obravnavali kot enoten organ, so podrobneje proučili njegova različna območja. Pri tem so uporabili sodobne metode, s katerimi je mogoče spremljati, katere celice so prisotne v posameznem delu tkiva in kakšne biološke procese v njem izvajajo.
Največ sprememb ob zaklopki
Posebno izrazite spremembe so raziskovalci opazili na območju aortne zaklopke in začetnega dela aorte. Aortna zaklopka ima pomembno nalogo. Ob vsakem srčnem utripu se odpre, da lahko kri iz levega prekata steče v aorto, nato pa se zapre in prepreči njeno vračanje v srce. To se v življenju ponovi več milijardkrat.
S staranjem lahko zaklopka postaja debelejša, trša in manj gibljiva. Pri nekaterih ljudeh se razvije aortna stenoza, bolezen, pri kateri se zaklopka tako zoži, da srce težje potiska kri v telo. Ameriški znanstveniki so na območju zaklopke in bližnjih žil v starejših mišjih srcih zaznali povečano prisotnost celic, povezanih z vnetjem in nastajanjem vezivnega tkiva.
Takšno brazgotinjenje oziroma fibroza lahko spremeni zgradbo in prožnost tkiva. Čeprav je nastajanje vezivnega tkiva pomembno pri celjenju poškodb, lahko njegovo pretirano kopičenje sčasoma poslabša delovanje organov. Spremembe pa niso bile enako izrazite v vseh delih srca. To pomeni, da se lahko posamezna območja istega organa starajo na različne načine.
Srce ni samo mišica
Srce je zelo zapleten organ. Poleg mišičnih celic ga sestavljajo tudi celice krvnih žil, vezivnega tkiva, živčevja in imunskega sistema. Vse te sodelujejo pri njegovem delovanju in se med seboj sporazumevajo s kemičnimi signali.S starostjo se lahko spreminja tako število posameznih vrst celic kot njihovo delovanje.
Nekatere postanejo dejavnejše, druge se slabše obnavljajo, tretje začnejo sproščati snovi, ki vplivajo na okoliška tkiva. Zato raziskovalci vse bolj ugotavljajo, da staranja organov ni mogoče razumeti zgolj s proučevanjem njihovih najbolj značilnih celic. Pri srcu to pomeni, da poleg srčne mišice pomembno vlogo igrajo tudi zaklopke, žile in podporna tkiva.
Nova raziskava opozarja prav na to: če želimo razumeti, zakaj se delovanje srca s starostjo slabša, moramo vedeti tudi, kje se spremembe začnejo in katere celice pri njih sodelujejo.
Ali se moška in ženska srca starajo drugače?
Raziskovalci so opazili tudi razlike med samci in samicami miši. To je pomembno, saj je že iz raziskav pri ljudeh znano, da se nekatere bolezni srca in ožilja pri moških in ženskah pojavljajo različno pogosto, v različnih življenjskih obdobjih in včasih tudi z drugačnimi simptomi.
Toda med laboratorijskim odkritjem in novim zdravljenjem je običajno dolga pot. Najprej bo treba ugotoviti, ali imajo opisane celične spremembe enako vlogo tudi v človeškem srcu, nato pa preveriti, ali lahko poseganje v te procese dejansko izboljša zdravje. Za zdaj raziskava predvsem spreminja način, kako znanstveniki gledajo na staranje tega izjemnega organa.