Tradicionalno prepričanje, da spremembe življenjskega sloga zahtevajo mesece, da bi se poznale na krvni sliki, ne drži. Raziskovalci z Univerze v Bonnu so namreč dokazali, da lahko kratka, intenzivna prehranska intervencija sproži presnovni »reset«, ki posnema učinke zdravil.
V sodobni preventivni medicini pogosto velja nenapisano pravilo: prehrana je tek na dolge proge, farmakologija pa sprint. Kdor želi hitro znižati holesterol, poseže po statinih, kdor pa želi to storiti naravno, se mora oborožiti s potrpljenjem. Toda študija, nedavno objavljena v ugledni reviji Nature Communications, to paradigmo postavlja na glavo.
Nemški znanstveniki so namreč odkrili mehanizem, po katerem oves v pičlih 48 urah doseže učinke, primerljive s kliničnimi terapijami, ključ do tega presenetljivega pojava pa se ne skriva v želodcu, temveč v kompleksnem ekosistemu našega mikrobioma.
Radikalna intervencija
Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorice Marie-Christine Simon je izvedla eksperiment, ki bi ga v nutricionističnih krogih lahko označili za šok terapijo. Udeleženci, vsi diagnosticirani z metaboličnim sindromom – nevarno kombinacijo trebušne debelosti, hipertenzije in motenj v presnovi glukoze –, so bili podvrženi strogemu režimu. Za dva dni so svojo običajno prehrano zamenjali izključno z ovsenimi kosmiči, kuhanimi v vodi, z minimalnim dodatkom sadja ali zelenjave.
Rezultati so presenetili tudi raziskovalce. V tem kratkem oknu se je raven LDL-holesterola (tako imenovanega slabega holesterola) znižala za 16 odstotkov, skupni holesterol pa za 15 odstotkov. Za primerjavo: kontrolna skupina, ki je zgolj omejila vnos kalorij, takšnih biokemičnih sprememb ni dosegla. Še bolj fascinanten pa je podatek o trajnosti učinka. Čeprav so se udeleženci po dveh dneh vrnili k svoji običajni prehrani, so se izboljšani kardiovaskularni parametri ohranili še naslednjih šest tednov. To nakazuje na obstoj nekakšnega presnovnega spomina, ki ga sproži začetni prehranski impulz.
Črevesna flora
Da bi razumeli, zakaj je oves tako učinkovit, moramo pogledati onkraj preprostega seštevanja vlaknin. Ključno odkritje nemške študije je vloga mikrobiote. Izkazalo se je, da intenziven vnos ovsa deluje kot prebiotično gorivo za specifične bakterijske seve.
Analiza blata je pokazala bliskovit razcvet bakterije Erysipelotrichaceae UCG-003. Ta mikrob, ki ga znanost že dlje časa povezuje z zdravim staranjem, deluje kot mikroskopska kemična tovarna. S fermentacijo snovi v ovsu drastično poveča sintezo določenih kislin. Koncentracija teh dveh molekul v krvni plazmi udeležencev je po dveh dneh poskočila.
Tu zgodba postane farmakološko zanimiva. Ti kislini namreč v jetrih neposredno zavirata encim HMG-CoA reduktazo. Za laike to morda zveni abstraktno, vendar gre za točno tisti encim, ki je tarča statinov, najpogosteje predpisanih zdravil za zniževanje holesterola. Narava je torej s pravo bakterijsko programsko opremo ustvarila lastno različico farmacevtske blokade sinteze holesterola.
Paradoks odmerjanja
Študija prinaša še eno pomembno nianso, ki bi lahko spremenila prehranska priporočila. Raziskovalci so ugotovili, da dolgotrajno zmerno uživanje ovsa nima enakega učinka. Klasičen nasvet, ki omenja skodelico ovsenih kosmičev za zajtrk, sicer koristi prebavi, vendar ne sproži zgoraj opisanega verižnega odziva mikrobiote. Zdi se, da je za aktivacijo bakterije Erysipelotrichaceae in posledično inhibicijo jetrnih encimov potreben določen prag vnosa – masiven, koncentriran odmerek, ki preplavi sistem in prisili mikrobiom v adaptacijo.
Kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja metaboličnega sindroma? Profesorica Simon in njena ekipa ne predlagajo, da bi ljudje jedli samo oves. Namesto tega odpirajo koncept pulzne prehranske terapije. Zamisel je, da bi pacienti z visokim tveganjem takšno dvodnevno kuro ponovili vsakih šest do osem tednov, s čimer bi vzdrževali ugodno sestavo mikrobiote in nizke vrednosti lipidov brez stalne uporabe zdravil.
To odkritje, ki ga je onkraj luže že pograbil New York Post kot alternativo zdravilom, ponuja vpogled v novo dobo nutricionistike. V njej hrana ni več samo gorivo ali vir vitaminov, temveč precizno orodje za modulacijo genetskega in encimskega izražanja telesa – pod pogojem, da znamo pravilno komunicirati z milijardami bakterij, ki živijo v nas.
