Pljučnica žal ni nenavadna bolezen, ko gre za navadne smrtnike. Nenavadno pa postane, ko za njo začnejo množično zbolevati ali celo umirati svetovno znani ljudje. To je hkrati priložnost, da se vsi skupaj bolj zavemo, kako nevarna je lahko. Kot vzrok smrti so jo navedli tudi pri igralki Diane Keaton, ki je pri 79 letih umrla oktobra, in igralcu Valu Kilmerju, ki je pri 65 letih umrl aprila letos. Pred dnevi je tudi 51-letni Leonardo DiCaprio razkril, da je med nedavno promocijo svojega zadnjega filma Ena bitka za drugo še okreval po hudi pljučnici.
Bolezen, ki so jo pred sto in več leti nekoliko kruto poimenovali tudi »prijateljica starega človeka«, saj je takrat veljala za relativno hiter in neboleč način smrti, je še vedno eden najpogostejših vzrokov smrti. Po vsem svetu vsako leto prizadene približno 450 milijonov ljudi (sedem odstotkov prebivalstva) in pušča za seboj približno štiri milijone smrtnih žrtev. Gre za vnetje pljuč, ki prizadene mikroskopske zračne mešičke – alveole, to pa v najhujših primerih lahko vodi do izkašljevanja krvi in priključitve na ventilator. Največkrat jo povzročajo bakterije ali virusi, včasih pa tudi drugi mikroorganizmi, določena zdravila in avtoimunske bolezni. Tipični simptomi so med drugim kašelj, bolečina v prsih, vročina in oteženo dihanje, v najhujših primerih pa tudi izkašljevanje krvi in boj za življenje na ventilatorju. Bakterijska pljučnica se zdravi z antibiotiki, za določene vrste pljučnice pa so na voljo tudi cepiva.
DiCaprio v svojem nedavnem intervjuju za Time Magazine sicer ni razkril, za kakšno vrsto pljučnice je zbolel, se je pa razgovoril prav o Diane Keaton, s katero je igral v filmu Marvinova soba. »Imela je neverjetno nalezljiv smeh, ob katerem si se počutil kot najbolj zabaven človek na svetu. Vsak dan sem jo poskušal vsaj enkrat nasmejati, ker je to odmevalo po vsem prizorišču.«
Povezana z gripo
Pljučnica je pogosto povezana tudi z gripo, ki je prav v tem času že na pohodu. V britanski uradni statistiki obe bolezni povezujejo od leta 2020, lani pa so zabeležili več kot 23.000 smrti, pri katerih sta bili kot glavni razlog skupaj navedeni pljučnica in gripa, ki prihajata nekako z roko v roki. »Je več vrst pljučnice, a pnevmokokno pljučnico povzroči bakterijska okužba, ki običajno sledi gripi. Za gripo samo ne umre veliko ljudi, veliko več jih umre zaradi pljučnice, ki se razvije, medtem ko okrevajo po gripi. Gripa poškoduje celice oziroma majhne dlačice, ki ščitijo pred vdorom bakterij v pljuča in nas silijo k izkašljevanju bakterij in škodljivih delcev. Alveole so zaradi tega bolj ranljive in ko se okužijo, se napolnijo s tekočino, to pa ovira dotok kisika v kri,« razlaga dr. Simon Clarke z univerze v Readingu. »Starejši ljudje imajo oslabljen imunski sistem in so manj aktivni, zato ne dihajo tako živahno kot mlajši. Neaktivnost povečuje tveganje pljučnice. Prekriti smo z bakterijami in ves čas izpostavljeni virusom. Če se jim vaše telo ne more zoperstaviti oziroma je pri tem manj učinkovito, se tveganje pljučnice povečuje. Ker se s podaljševanjem življenjske dobe naše populacije vse bolj starajo, se povečuje tudi tveganje pljučnice,« dodaja.
Med dejavniki tveganja so poleg starosti in neaktivnosti lahko še intubacija med operacijami ter številne druge bolezni, ki slabijo naš imunski sistem. »Pljučnica je skupen izraz za vrsto okužb v prsih, ne le eno. Zaradi težav z dihanjem in pomanjkanja kisika v krvi je oteženo delovanje organov, pride lahko tudi do sepse, ko je v pljučih toliko bakterij in virusov, da pridejo v krvni obtok,« še pojasnjuje Clarke, ki pa poudarja, da pljučnica ni vedno smrtno nevarna in zaradi nje ni vselej nujno zdravljenje v bolnišnici. »O tem odloči zdravnik, ki oceni, kako hudi so simptomi in ali potrebujete antibiotike ali le počitek. Dobra plat je, da se po preboleli pljučnici prav nič ne poveča možnost, da bi jo spet staknili, če le nimate veliko drugih dejavnikov tveganja.«
