Več kot četrtino svetovnega bremena bolezni in prezgodnjih smrti zaradi raka dojk bi bilo mogoče preprečiti s spremembo šestih vsakodnevnih življenjskih navad, ugotavlja nova obsežna mednarodna študija. Med dejavniki presenetljivo najbolj izstopa uživanje rdečega mesa.
Študija, ki jo je izvedel Inštitut za meritve in ocene v zdravstvu (IHME) pri Univerzi v Washingtonu in je bila objavljena v znanstveni reviji The Lancet Oncology, je analizirala epidemiološke podatke iz 204 držav med letoma 1990 in 2023. Znanstveniki so prvič natančno izračunali, kolikšen delež raka dojk je posledica načina življenja.
Rezultati kažejo, da je 28 odstotkov tako imenovanih zdravih let življenja, izgubljenih zaradi te bolezni, neposredno povezanih s šestimi dejavniki, ki jih lahko sami spremenimo. Samo v letu 2023 je rak dojk globalno povzročil izgubo, kot so se izrazili, 24,3 milijona zdravih let, od tega bi jih 6,8 milijona lahko rešili s preventivo. To v praksi pomeni, da bi se ena od štirih bolnic z rakom dojk bolezni lahko izognila ali znatno omilila njen potek.
Od rdečega mesa do hormonov
Na prvem mestu dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo, je prekomerno uživanje rdečega mesa, ki prispeva k 11 odstotkom celotnega bremena oziroma izgubi 2,7 milijona zdravih let.
Sledita kajenje (10 odstotkov) in povišan krvni sladkor (devet odstotkov). Seznam zaključujejo debelost (sedem odstotkov), uživanje alkohola (pet odstotkov) in pomanjkanje telesne dejavnosti (štirje odstotki).
Ti dejavniki pogosto delujejo sočasno in ustvarjajo hormonsko ter presnovno okolje, ki spodbuja razvoj rakavih celic.
V Sloveniji za rakom dojk na leto zboli približno 1500 žensk, bolezen pa ostaja najpogostejša oblika raka pri ženskah. Podatki študije kažejo na izrazite geografske razlike.
Zahodni način prehranjevanja
V državah zahodne Evrope in Severne Amerike, kjer prevladujeta zahodni način prehranjevanja z več rdečega mesa in višja stopnja debelosti, delež primerov, ki bi jih lahko preprečili, dosega kar 32 odstotkov. V južni Aziji je ta delež 24-odstoten. Kljub visoki obolevnosti pa razvite države, tudi po zaslugi uspešnih presejalnih programov (v Sloveniji je to program Dora), ohranjajo relativno nizko smrtnost – v zahodni Evropi ta znaša 11 smrti na 100.000 žensk. Na drugi strani je v podsaharski Afriki stopnja smrtnosti več kot dvakrat višja (28 na 100.000).
Raziskovalce posebej skrbi trend obolevnosti med mlajšimi. Od leta 1990 se je število diagnoz pri ženskah, mlajših od 30 let, na leto povečevalo za 0,5 odstotka. Strokovnjaki ta premik delno pripisujejo zgodnejši izpostavljenosti slabim življenjskim navadam, predvsem prehrani, bogati s predelanim mesom, in vse bolj sedečemu načinu življenja pred zasloni.
Globalne zdravstvene napovedi niso spodbudne. Do leta 2050 naj bi število novih primerov raka dojk naraslo z 2,3 milijona na 3,5 milijona na leto, kar predstavlja 52-odstotno povečanje. Smrtnost naj bi se v istem obdobju povečala za 44 odstotkov, na skoraj milijon smrti na leto, pri čemer bosta največje breme nosili vzhodna Azija in podsaharska Afrika.
Rešitev je, opozarjajo strokovnjaki, v okrepljeni primarni preventivi in javnozdravstvenih ukrepih. Omejitev uživanja rdečega mesa na eno do dve porciji na teden, vzdrževanje zdrave telesne teže, vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden in življenje brez tobaka predstavljajo trden preventivni temelj. Modeli kažejo, da bi s sistemskim znižanjem izpostavljenosti tem šestim dejavnikom na globalni ravni lahko vsako leto pridobili skoraj dva milijona zdravih let življenja.
