Ko se je ameriški režiser in novinar Daniel Lombroso pred tremi leti lotil snemanja dokumentarnega filma Manhood, ni vedel, ali bodo moški sploh pripravljeni odkrito govoriti o svojih najbolj intimnih negotovostih. Izkazalo se je, da jih je presenetljivo veliko pripravljenih spregovoriti, nekateri pa so bili pripravljeni pred kamero pokazati tudi rezultate estetskih posegov.
Med sogovorniki so bili komaj polnoletni fantje, pa tudi moški v sedemdesetih, osemdesetih in celo devetdesetih letih. Večina je bila heteroseksualnih, kar je režiserja presenetilo. Približno polovica moških, ki jih je spoznal na kliniki v Dallasu, je privolila v sodelovanje pri filmu. Nekateri so želeli pokazati obraz, ne pa tudi spolovila, drugi ravno nasprotno.
V središču dokumentarca je phallofill, estetski postopek povečanja obsega penisa z injiciranjem polnil na osnovi hialuronske kisline. Metodo je razvil teksaški strokovnjak za estetske posege Bill Moore, ki je okoli nje zgradil vse uspešnejši posel. Gre za snov, ki jo sicer poznamo predvsem iz estetske medicine, kjer jo uporabljajo za glajenje gub in povečanje ustnic.
Ko večji penis postane obljuba uspeha
Lombroso je več tednov preživel v čakalnici klinike in spoznal moške iz najrazličnejših družbenih okolij. Med njimi so bili pastor velike cerkvene skupnosti, uslužbenec mejne policije, oče petih otrok, moški, ki je prebolel možganskega raka, in ustvarjalec vsebin na platformi OnlyFans. Njihove zgodbe razkrivajo, da želja po povečanju penisa pogosto nima veliko skupnega z dejanskimi spolnimi težavami. Veliko pomembnejši so občutki manjvrednosti, strah pred neuspehom in prepričanje, da je moškost povezana z velikostjo spolnega organa.
Eden osrednjih protagonistov filma je Ruben, Američan mehiškega rodu in oče petih otrok, ki dela po 12 ur na dan, da lahko preživlja družino. Čeprav se gospodinjstvo spopada z dolgovi, Ruben za posamezne posege namenja več tisoč dolarjev. Z injekcijami nadaljuje tudi takrat, ko njegova partnerica Lana jasno pove, da je povečanje penisa sploh ne zanima. Finančne težave se stopnjujejo, družina pa se mora nazadnje celo izseliti iz svojega doma. S tem režiser skozi Rubenovo zgodbo razkriva globlje vzroke njegove negotovosti, med drugim travmatično izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu. Pomembno vlogo imajo tudi spletne vsebine, ki jih Ruben spremlja skoraj neprestano, med vožnjo, prhanjem in celo družinsko večerjo.
Gre za podkaste in vplivneže iz tako imenovane manosfere, spletnega okolja, ki pogosto poveličuje tradicionalne predstave o moškosti, telesni moči, denarju in družbenem statusu. Moškim dopovedujejo, da bodo uspešnejši, privlačnejši in samozavestnejši, če bodo imeli večji penis, boljši avtomobil ali bolj mišičasto telo.
Na takšne negotovosti se nato navežejo ponudniki estetskih posegov, ki obljubljajo rešitev. Kot opozarja Lombroso, se ustvarja vtis, da lahko telesna sprememba odpravi celo depresijo, izboljša kariero ali posameznika spremeni v uspešnega poslovneža.
Moške negotovosti postajajo donosen posel
Dokumentarec odpira tudi širše vprašanje vse večjega zanimanja moških za estetsko medicino. Po podatkih Ameriške akademije za obrazno plastično in rekonstruktivno kirurgijo so moški ena najhitreje rastočih skupin uporabnikov lepotnih posegov v ZDA. Leta 2025 se je zanimanje moških za lifting obraza in presajanje lastne maščobe v obraz povečalo bolj kot pri ženskah.
Vse več moških posega tudi po drugih načinih spreminjanja videza, od zdravil proti izpadanju las do pripravkov za povečanje mišične mase in pomlajevanje. Po Lombrosovem mnenju se moški šele začenjajo odkrito soočati s telesnimi negotovostmi, ki so bile dolgo povezane predvsem z ženskami. Toda industrija estetskih posegov v teh občutkih vidi predvsem poslovno priložnost.
Bill Moore, ki je razvil Phallofill, v dokumentarcu odkrito govori o tako imenovani Big Dick Energy, izrazu, ki označuje samozavest, karizmo in občutek moči. Prav te lastnosti naj bi moški po njegovem prepričanju pridobili tudi s povečanjem spolnega organa. Posel se hitro širi, za izvajanje posegov pa se zanimajo tudi urologi. Režiserja skrbi, da bi lahko nekateri zdravniki zaradi zaslužka začeli dajati prednost donosnim estetskim storitvam pred zdravljenjem zdravstvenih težav, kot je erektilna disfunkcija. Pri tem povečanje penisa s polnili ni brez tveganj. Med možnimi zapleti so okužbe, zatrdline, neenakomerna razporeditev polnila in poškodbe tkiva. Prav tako večji obseg penisa sam po sebi ne pomeni boljšega spolnega življenja.
Lombroso poudarja, da njegov film ni niti zagovor niti obsodba povečevanja penisa. Poseg uporablja kot izhodišče za raziskovanje sodobne moškosti, osamljenosti, finančnih stisk in vpliva družbenih omrežij. »Ti moški predstavljajo trg, na katerem je mogoče zaslužiti milijone dolarjev,« opozarja režiser. Ob tem izpostavlja bistvo svojega dokumentarca: težava največkrat ni v velikosti penisa, temveč je njen vzrok precej globlji.