Jutranje ure med 6. in 9. uro predstavljajo najvišje tveganje za možgansko kap. Obsežna metaanaliza, v katero je bilo vključenih skoraj 12.000 odraslih bolnikov, je namreč pokazala, da je verjetnost možganske kapi v tem triurnem oknu za kar 72 odstotkov večja kot v preostalih 21 urah dneva. Ta jutranji porast velja za vse oblike kapi, od tistih, ki jih povzročijo strdki ali krvavitve v možganih, do prehodnih napadov.
Podoben vzorec strokovnjaki opažajo pri srčnih infarktih, katerih verjetnost je med 6. uro zjutraj in poldnevom za 40 odstotkov večja kot v preostalem delu dneva.
Strokovnjaki ugotavljajo, da zjutraj v telesu nastane biološka popolna nevihta. V zgodnjih urah raven melatonina upade, kortizol pa strmo naraste in doseže vrhunec kmalu po prebujanju. Krvni tlak, ki med spanjem običajno pade za 10 do 20 odstotkov, se začne neposredno pred prebujanjem zviševati, ob vstajanju in prvih jutranjih gibih pa močno poskoči. To zvišanje neposredno obremeni ožilje in precej poveča tveganje za srčni infarkt ali kap.
Ne gre zgolj za tlak
Vendar pri možganski kapi ni pomemben samo krvni tlak, še kažejo raziskave in je te dni poročal The Washington Post (). Raziskovalci iz Bostona so že leta 2011 ugotovili, da cirkadiani ritem vpliva na krvne ploščice oziroma trombocite, ki so v zgodnjem jutru bolj nagnjeni k zlepljanju. Kasnejša študija je potrdila, da takrat doseže vrh tudi krvna beljakovina, ki preprečuje raztapljanje strdkov. Cirkadiani ritem namreč upravlja obnašanje številnih celic in molekul, kar fiziološko pojasnjuje jutranjo ranljivost krvožilnega sistema.
Hitra prepoznava simptomov in ukrepanje rešujeta življenja, vendar mnogi opozorilnih znakov ne prepoznajo pravočasno. Čeprav so povešenost obraza, oslabelost okončin in otežen govor najbolj znani simptomi, približno vsak sedmi bolnik s kapjo teh znakov nima. Namesto tega doživijo nenadno izgubo ravnotežja ali nepričakovane težave z vidom, kar je značilno predvsem ob zamašitvi žil v zadnjem delu možganov.
Ko moramo na urgenco, pa je ključno vprašanje za svojce ali bolnika vselej, kdaj je bil bolnik nazadnje viden zdrav. Leta 2018 so namreč klinična preskušanja prinesla prelomne rezultate na področju zdravljenja kapi. Mehansko odstranjevanje krvnih strdkov se pri nekaterih bolnikih zdaj uspešno izvede tudi do 24 ur po začetku kapi, medtem ko je prej veljala stroga šesturna omejitev. Zdravila za raztapljanje strdkov pa se še vedno aplicirajo pretežno v oknu štirih ur in pol po nastopu simptomov.
Zdravila pred spanjem
Zaradi nevarnosti jutranjega porasta krvnega tlaka bi bilo smiselno pričakovati, da bi večerno jemanje zdravil proti hipertenziji izboljšalo preventivo. Vendar sta veliki neodvisni študiji, izvedeni v Veliki Britaniji in Kanadi, pokazali, da jemanje zdravil pred spanjem ne prinaša statističnih razlik pri preprečevanju srčnih infarktov, kapi ali smrti. Še več, v kanadski študiji so bolniki, ki so zdravila jemali zvečer, terapijo pogosteje opuščali, predvsem zaradi motenj spanca ob nočnem uriniranju.
Zdravniki zato svetujejo redno jemanje zdravil za krvni tlak ob času, ko je bolnik pri jemanju najbolj dosleden. Ob tem pa priporočajo redno spremljanje krvnega tlaka v domačem okolju, vključno z jutranjimi meritvami, kar zdravniku ponudi natančnejšo in realnejšo sliko kot zgolj občasne meritve ob obisku zdravniške ordinacije.
