Medtem ko se zdravstveni sistemi po vsem svetu, vključno s slovenskim, vse bolj zanašajo na računalniško tomografijo (CT) za hitro diagnostiko, nove statistične analize odpirajo vprašanja o dolgoročni varnosti te tehnologije. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko nenadzorovano naraščanje števila obsevanj v prihodnjih desetletjih povzročilo opazen porast onkoloških obolenj.
Po podatkih, objavljenih v strokovni reviji JAMA Internal Medicine, so samo v Združenih državah leta 2023 opravili 93 milijonov CT-pregledov. Projekcije kažejo, da bi trenutne prakse slikanja z rentgenskimi žarki lahko privedle do približno 103.000 dodatnih primerov raka v življenjskem obdobju izpostavljenih bolnikov.
Nova kategorija tveganja
Če se trendi ne bodo spremenili, bi diagnostično obsevanje lahko prispevalo k petim odstotkom vseh novih diagnoz raka letno. To podatek postavlja ob bok uveljavljenim dejavnikom tveganja, kot sta uživanje alkohola (5,4 odstotka primerov) in debelost (7,6 odstotka).
Največjemu tveganju so izpostavljeni otroci, predvsem zaradi visoke občutljivosti mladega tkiva na ionizirajoče sevanje, ter odrasli, ki so podvrženi ponavljajočim se pregledom trebuha, prsnega koša in medenice. Po ocenah raziskave bi samo slikanja trebušne votline in medenice lahko povzročila več kot 37.000 primerov raka, pri čemer so pri ženskah pogostejše diagnoze raka dojk in ščitnice.
Dilema med hitrostjo in varnostjo
Kljub opozorilom radiološka stroka ostaja previdna. Ameriški kolidž za radiologijo (ACR) poudarja, da je CT-tehnologija drastično zmanjšala umrljivost v bolnišnicah, saj omogoča hitre odločitve, ki pogosto preprečijo nepotrebne kirurške posege.
»Težava ni v tehnologiji sami, temveč v njeni včasih prekomerni ali neupravičeni uporabi,« pojasnjujejo strokovnjaki. V Sloveniji, kjer se čakalne dobe in dostopnost do opreme pogosto znajdejo v središču javnih debat, vprašanje optimizacije odmerkov postaja ključno za vzdržnost zdravstvenega varstva.
Digitalna rešitev
V odgovor na tveganja v nekaterih bolnišnicah po svetu že uvajajo sisteme umetne inteligence, ki pomagajo optimizirati odmerke sevanja in oceniti dejansko nujnost posega. Pobude, kot je Choosing Wisely (Izbiraj modro), spodbujajo zdravnike k premisleku o alternativah, kot sta ultrazvok ali magnetna resonanca (MRI), ki bolnika ne izpostavljata sevanju.
Za bolnike pa ostaja ključno vprašanje, ki ga lahko zastavijo svojemu zdravniku: »Ali je ta pregled nujno potreben za mojo diagnozo in ali obstaja metoda brez sevanja?«
