Januarja nas z vseh strani bombardirajo oglasi za čudežne jagode iz Amazonije, alge iz Tihega oceana in draga prehranska dopolnila, ki obljubljajo jekleno odpornost. Medtem ko zapravljamo denar za eksotična »superživila«, pa v kleti ali na polici bližnje trgovine pogosto spregledamo zaklad, ki ga imamo pred nosom. Govorimo o kislem zelju in kisli repi. Ti skromni vrtnini nista le priloga h krvavicam in pečenicam, ampak sta eni najmočnejših naravnih zdravil, ki jih pozna človeštvo. Še posebej v januarju, ko nam primanjkuje svežega sadja, sta fermentirana zelje in repa naša prva obrambna linija pred virusi.
Skrivnost je v črevesju
Morda se sliši nenavadno, a kar 70 do 80 odstotkov celic našega imunskega sistema je v črevesju. Črevesna flora (mikrobiom) je kot vojska, ki brani telo pred vsiljivci. Če je ta vojska lačna ali oslabljena, zbolimo. Tu nastopi proces laktofermentacije. Ko se zelje kisa, mlečnokislinske bakterije predelajo sladkorje v mlečno kislino. Ta proces konzervira zelje in ustvari »eksplozijo« koristnih probiotičnih bakterij. Te bakterije so nujne za uravnoteženo črevesno floro, ki neposredno vpliva na naše razpoloženje, energijo in odpornost.
Poleg tega je kislo zelje prava vitaminska bomba. Vsebuje ogromne količine vitamina C (več kot limona!), vitamine B-kompleksa in redki vitamin K2, ki je ključen za zdravje kosti in srca.
Nista vsako zelje in repa zdravilna!
A veliko ljudi naredi napako. V želji po zdravju v supermarketu kupijo prvo vrečko ali kozarec kislega zelja, ki ga vidijo. A med njimi je ogromna razlika. Večina izdelkov na policah je pasteriziranih (toplotno obdelanih), da imajo daljši rok trajanja. Toplota sicer ohrani vlaknine in nekaj vitaminov, vendar ubije vse koristne bakterije. S tem zelje izgubi svojo probiotično moč. Surovo, nepasterizirano zelje pa je »živa« hrana. Najdete ga v hladilnikih trgovin ali na tržnici pri kmetih. Takšno zelje je polno encimov in živih kultur. Ko kupujete, vedno preverite deklaracijo. Iščite napis »nepasterizirano« ali kupujte pri lokalnem kmetu, ki zelje kisa na tradicionalni način.
Kaj pravijo strokovnjaki?
Slovenski strokovnjaki za prehrano so si edini: lokalna hrana je za naše telo najboljša, saj smo nanjo genetsko prilagojeni. Priznana živilska tehnologinja in promotorka lokalne hrane Marija Merljak v svojih nasvetih pogosto poudarja pomen »kmečke pameti« in tradicionalne hrane. Glede fermentirane hrane opozarja: »Kislo zelje je metla za črevesje in želodec. Vsebuje veliko balastnih snovi, ki čistijo prebavni trakt. A zapomnite si: če želite od kislega zelja dobiti probiotike in vitamin C, ga ne smete kuhati! Kuhanje uniči tisto najbolj dragoceno. Jejte ga presnega.«
Nutricionisti se strinjajo: namesto dragih kapsul s probiotiki, ki pogosto ne preživijo poti skozi želodčno kislino, raje vsak dan pojejte dve žlici surovega kislega zelja ali repe. Učinek bo boljši in cenejši.
To zimo ne iščite zdravja na drugem koncu sveta. Poglejte na domači vrt ali tržnico. Skodelica surovega kislega zelja na dan je ena najboljših naložb v vaše zdravje – in verjetno tudi ena najcenejših. Dober tek in na zdravje!
