Znanstveniki so prvič v zgodovini ustvarili podroben, tridimenzionalni zemljevid živčnega sistema klitorisa. Prelomna nizozemska raziskava pa je razkrila nepričakovano kompleksnost tega organa in obljublja varnejše ginekološke operacije ter zmanjšanje tveganja trajne izgube občutljivosti pri bolnicah.
Ekipa iz amsterdamskega univerzitetnega kliničnega centra, Amsterdam UMC, je za raziskavo uporabila faznokontrastno tomografijo na evropskem sinhrotronu. Ta redko uporabljena napredna tehnologija jim je omogočila skeniranje celotnega organa v mikrometrski ločljivosti, kar je stopnja natančnosti, ki je standardne klinične naprave, kot je magnetna resonanca (MRI), ne zmorejo.
Študija, ki jo je na znanstvenem portalu bioRxiv objavila glavna avtorica Ju Young Lee, s tem postavlja na laž dosedanja medicinska prepričanja in zastarele anatomske učbenike. Dolgo je veljalo, da se dorzalni živec, glavna veja pudendalnega živca, proti vrhu organa tanjša in izginja. Novi 3D-modeli pa kažejo nasprotno: živec se razdeli v pet debelih glavnih debel (s premerom od 0,2 do 0,7 milimetra), ki ustvarjajo gosto, močno razvejano mrežo.
Živčna vlakna z leve in desne strani se strogo ločujejo in ne prečkajo sredinske črte, kar nakazuje na izjemno specializirano senzorično funkcijo.
Anatomija tega ključnega dela ženskega telesa je bila v medicini dolgo spregledana. Znanstveniki to pripisujejo mešanici zgodovinskih kulturoloških tabujev in fizičnih ovir. Večji del organa je namreč skrit globoko v medenici, obdan s kostmi in tkivom, zaradi česar so klasične anatomske disekcije stežka sledile drobnim živčnim vlaknom.
Nove ugotovitve pa niso zgolj akademskega pomena, temveč prinašajo neposredne rešitve v kirurgiji. Kartiranje kaže, da se živčne veje raztezajo precej dlje od vidnega dela organa – vse do klitoralnega pokrova in venerinega grička.
S to natančno anatomsko sliko bodo kirurgi lažje preprečili nenamerne poškodbe pri vrsti zapletenih posegov. To je še posebej ključno pri rekonstrukcijskih operacijah žensk, ki so preživele pohabljanje ženskih spolnih organov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da s posledicami te prakse živi več kot 230 milijonov žensk, pri čemer jih okoli 22 odstotkov po rekonstrukciji poroča o izgubi zmožnosti doseganja orgazma prav zaradi neustreznega poznavanja živčne mreže.
Poleg tega bo zemljevid bistveno zmanjšal tveganja pri operacijah za potrditev spola, onkološkem odstranjevanju tumorjev na vulvi in vse bolj priljubljenih estetskih posegih na spolovilu.
