Januarja se telovadnice napolnijo, aplikacije za produktivnost beležijo rekordne prenose, ljudje pa stiskajo zobe v upanju, da bodo končno postali »boljša različica samih sebe«. Ko se želijo izboljšati, to običajno poskušajo storiti neposredno, z namerno in pogosto bolečo gradnjo novih navad. Prepričani smo, da je samodisciplina mišica, ki jo moramo trenirati z odrekanjem. Toda kaj, če je ta pristop napačen? Kaj, če se najboljše zgodi posredno, takrat, ko tega sploh ne poskušamo doseči?
V svetu, ki poveličuje kulturo brezkompromisnega dela, pogosto spregledamo moč igre. To so tudi hobiji, torej tiste dejavnosti, ki se jim posvečamo zaradi čistega veselja in občutka smisla. In so pravzaprav glavni primeri, kako lahko takšne dejavnosti vodijo do naravnega samoizboljšanja.
Težava z neposrednim napadom na lastne šibkosti je, da zahteva ogromno kognitivne energije. Če se silite v vedenje, ki se ne sklada z vašo identiteto, boste hitro izgoreli. Nasprotno pa hobiji ponujajo posredno pot. Ko sledite nečemu, kar se vam zdi smiselno, se samoizboljšanje pojavi kot zadovoljiv stranski učinek. To je pot, ki je pogosto učinkovitejša od prisilnega spreminjanja samega sebe.
Iskanje prave aktivnosti
Ni se vam treba siliti v stereotip samodisciplinirane osebe, da bi dosegli rezultate. Prav tako ne potrebujete zapletenih sistemov novih navad, zaradi katerih boste menda po novem povsem drugačni. V resnici potrebujete aktivnost, ki vas bo prevzela do te mere, da bo disciplina postala orodje za užitek, ne pa cilj sam po sebi.
Eden ključnih mehanizmov, kako hobiji gradijo disciplino, je preprosto izpodrivanje negativnega vedenja. Zamislite si plezalca po imenu Peter. S hobijem se ukvarja ob sobotah, daleč stran od mesta.
Skupina prijateljev se z avtomobilom odpelje na plezališče, ki je oddaljeno kakšno uro vožnje. Čeprav ne vstajajo sredi noči, Peter ve, da na steni ne želi trpeti ali ogrožati varnosti. Rezultat? Postane manj nagnjen k popivanju ob petkih zvečer. Hobi preprosto izpodrine negativno vedenje prekomernega pitja. Peter se ni odločil postati trezen človek zaradi moralne drže. To je storil, ker bi glavobol naslednjega dne uničil njegovo sobotno avanturo.
To načelo velja povsod. Če se zaljubite v drag hobi, boste morali postati finančno organizirani, da si ga boste lahko privoščili. Če hobi zahteva fizično ali mentalno pripravljenost, vam to daje konkreten razlog, da skrbite zase.
Morda najmočnejši vidik hobijev pa je njihova sposobnost, da spremenijo to, kako vidimo sami sebe. Hobiji lahko premaknejo vašo identiteto. Če vas postavijo v vlogo, kjer se vidite kot bolj odgovornega, sposobnega ali discipliniranega, boste te lastnosti verjetneje razvili tudi drugje.
Začetek rutine
Razmislite torej o hobijih, ki vključujejo vodenje ali timsko delo. Biti pilot, na primer, zahteva strogo upoštevanje varnostnih postopkov in odgovornost za potnike. Ta strogost in miselnost se pogosto preneseta na druga področja življenja. Ko enkrat sebe vidite kot osebo, ki ji drugi zaupajo svoje življenje, ne morete biti več neodgovorni v vsakdanjem življenju.
Vendar pa je pri tem treba izreči še eno opozorilo. Delo in druge obveznosti nam pogosto prevzamejo življenje. Ne pričakujte, da boste začeli nekaj novega, ko ste na koncu dneva izčrpani ali raztreseni zaradi dolgega seznama opravil. Začetek rutine je težji kot njeno vzdrževanje, zato si morate dati dodaten prostor za dihanje, da se nov hobi lahko uveljavi.
Namesto da bi se bičali z novoletnimi zaobljubami, si torej raje poiščite strast. Boljša samodisciplina bo prišla sama od sebe – kot naravna posledica tega, da počnete nekaj, kar imate radi, in dovolite, da vas to oblikuje. To je resnična skrivnost: ne potrebujemo več volje, potrebujemo več smisla.
